Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

negatívec -vca m (ȋ) pog.
1. kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: okrog sebe je imel same negativce
// kdor ocenjuje vse okoli sebe slabše, kot je, navadno zaradi lastnih koristi: velja za negativca, ki gleda le nase
2. oseba, zlasti literarna, filmska, s pretežno slabimi, družbeno nesprejemljivimi lastnostmi: igrati glavnega negativca; lik, vloga negativca / filmski negativec

SSKJ²

négativen in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje
2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje
3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame
4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne
5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen
● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja
♦ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi

négativno

in negatívno prisl.:

pisati šolsko nalogo negativno

to lahko negativno vpliva na odnose med državami

negativno naelektreni delci

negativno rešena prošnja

♦

tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega

SSKJ²

negativístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na negativizem: negativistično stališče / negativistično obdobje pubertete / negativistično vedenje pacienta

SSKJ²

negativitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. kar je, obstaja kot
a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete
b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto
c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete
♦ filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim

SSKJ²

negativízem -zma m (ī)
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature
♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje, ki je v nasprotju z njimi

SSKJ²

negatívka -e ž (ȋ) pog.
1. ženska, ki vidi vse v življenju slabše, kot je: razglasili so jo za negativko / negativke in pesimistke
// ženska, ki ocenjuje vse okoli sebe slabše, kot je, navadno zaradi lastnih koristi: nisem hudobna negativka, kot se govori in piše
2. ženska, zlasti literarni, filmski lik, s pretežno slabimi, družbeno nesprejemljivimi lastnostmi: v filmu igra glavno negativko; lik, vloga negativke

SSKJ²

négativnost in negatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ)
lastnost, značilnost negativnega: moralna negativnost človeka / prikazovati negativnosti kapitalizma negativne pojave
♦ elektr. negativnost magnetnega pola

SSKJ²

négativski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na negativ 2: negativski proces pri razvijanju / negativski film negativni film

SSKJ²

nègazíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni gaziran: negaziran sok; negazirana tekočina, voda; prodaja gaziranih in negaziranih pijač

SSKJ²

nègíbčen -čna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki mu manjka gibčnosti: starejši negibčen človek / negibčno telo

SSKJ²

nègíbčnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči

SSKJ²

nègíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje
// ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi
● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono

nègíbno

prisl.:

negibno ležati, stati

negibno strmeti v kaj

SSKJ²

nègibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da upogibati, pregibati: negibljivi prsti, sklepi, udje
// negiben, nepremičen: negibljivi bolniki

SSKJ²

nègibljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa

SSKJ²

nègíbnost -i ž (ȅ-í)
stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi

SSKJ²

negíranje -a s (ȋ)
glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja

SSKJ²

negírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. izjavljati, dokazovati:
a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti1: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost

negírati se

nasprotovati si, izključevati se:

ti dve dejstvi se negirata

SSKJ²

nègládek -dka -o prid. (ȅ-á)
ki ni gladek: negladek papir; negladka površina / negladek prevod

SSKJ²

nèglasôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
jezikosl. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica

SSKJ²

nègledé in nè gledé prisl., piše se narazen (ȅ-ẹ̄)
v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse ne glede na spol ali narodnost; tiskajo vse, ne glede na to, ali je kaj vredno
// v predložni rabi kljub: ne glede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil ne glede na to, da je mlad

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nègledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ni prijeten za gledanje: negledljiv film; negledljiva predstava; tekma je postala negledljiva
2. ki ga ni mogoče gledati: še preden bodo kasete postale negledljive, jih bo treba presneti na katerega od digitalnih nosilcev

SSKJ²

negližé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže
● knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči

SSKJ²

nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost

SSKJ²

nègmôten -tna -o prid. (ȅ-ó)
nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč

SSKJ²

negnòj -ôja in negnój -a m (ȍ ó; ọ̑)
bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel

SSKJ²

nègnojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja

SSKJ²

négo in nego vez. (ẹ̑)
1. star. kakor2:
a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ
b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali
c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš
2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen2: ni ga mogoče videti nego ponoči
3. zastar., v protivnem priredju ampak2: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj

SSKJ²

negóda -e ž (ọ̑)
1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami

SSKJ²

negodè1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode
2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode

SSKJ²

negodè2 -éta s (ȅ ẹ́)
1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno
2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta

SSKJ²

nègóden1 tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel
// nedonošen: negoden otrok
2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna

SSKJ²

negóden2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̄)
slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi

SSKJ²

negódnež -a m (ọ̑)
1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se od tod, negodnež
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži

SSKJ²

negódnica -e ž (ọ̑)
1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica
2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami

SSKJ²

negódnik -a m (ọ̑)
1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov

SSKJ²

nègódnost tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost

SSKJ²

negodovánje -a s (ȃ)
glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel

SSKJ²

negodováti -újem nedov.(á ȗ)
izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval

negodováje

negodovaje so se ljudje razšli

SSKJ²

nègojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani

SSKJ²

nègorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nègorljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost negorljivega: negorljivost materiala

SSKJ²

nègospodáren -rna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja

nègospodárno

prisl.:

negospodarno poslovati

SSKJ²

nègospodárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja

SSKJ²

nègospodárski -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi
♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih
// negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja

nègospodársko

prisl.:

negospodarsko izkoriščati gozdove

SSKJ²

nègospodárstvo -a s (ȅ-ȃ)
publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu

SSKJ²

nègospôski -a -o prid. (ȅ-ó)
ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko

SSKJ²

nègostoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne

SSKJ²

nègostoljúbnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo

SSKJ²

negotínec -nca m (ȋ)
agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca

SSKJ²

nègotòv -ôva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop
● publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela

nègotôvo

prisl.:

negotovo hoditi, odgovoriti, priznati

SSKJ²

nègotovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje

SSKJ²

nègotôvost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo
● publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje

SSKJ²

negoválec -lca [negovalca in negovau̯ca] m (ȃ)
kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec

SSKJ²

negoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih

SSKJ²

negoválka -e [tudi negovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka

SSKJ²

negoválnica -e ž (ȃ)
avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica

SSKJ²

negovánček -čka m (á)
nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo
// razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček

SSKJ²

negovánec -nca m (á)
človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk
// ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu

SSKJ²

negovánje -a s (ȃ)
glagolnik od negovati: negovanje bolnika / negovanje telesa / negovanje učenčevega izražanja; negovanje jezika / negovanje prijateljskih odnosov

SSKJ²

negovánka -e ž (á)
ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

negovánost -i ž (á)
lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost

SSKJ²

negováti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo
b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle
2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje
3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje
4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čim bolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik
// krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti; negovati tradicijo

negován

-a -o:

pravilno negovan gozd

imela je negovane nohte

skrbno negovan otrok

SSKJ²

nègovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik

SSKJ²

nègréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek

SSKJ²

negríd -a m (ȋ)
antr. človek črne rase: mongolidi in negridi

SSKJ²

negríden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na negride: negridne poteze / negridna ljudstva / negridna rasa

SSKJ²

negroíd -a m (ȋ)
antr. negrid: negroidi in mongoloidi

SSKJ²

negroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na negroide: negroidne poteze / negroidna plemena / negroidna rasa

SSKJ²

néguš -a m (ẹ̑)
v etiopskem okolju, nekdaj kralj

SSKJ²

néhanje1 -a s (ẹ̑)
glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja

SSKJ²

nehánje2 -a s (ȃ)
ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom

SSKJ²

nèharmóničen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična

SSKJ²

néhati1 -am dov. (ẹ̑)
1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila
a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame
b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem
c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / zastar. brezskrbno veselje je nehalo se je končalo
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom
2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila
● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive

néhati se

končati se:

pouk se je že nehal

vsaka stvar se kdaj neha

naše veselje se je nehalo

/ tam se gozd neha

●

se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha

SSKJ²

neháti2 -ám dov. (á ȃ)
nar. pustiti: otroka je nehal doma

SSKJ²

nehávati -am nedov. (ȃ)
izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti
b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati
c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval

nehávati se

zastar.

končevati se:

vse se je nehavalo brez sklepov

/ tu se nehavajo Alpe

SSKJ²

nèhigiéničen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje

SSKJ²

nèhigiénski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nehigieničen: nehigienske razmere / nehigienski stanovanjski prostori

SSKJ²

nèhlapljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni hlapljiv: hlapljive in nehlapljive snovi

SSKJ²

nèhlínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni hlinjen: nehlinjena žalost; nehlinjeno začudenje

SSKJ²

nèhôden -dna -o prid. (ȅ-ó)
knjiž., zastar. neprehoden2: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèhomogén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom
♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj

SSKJ²

nèhomogénost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla

SSKJ²

nèhoté prisl. (ȅ-ẹ̄)
izraža, da se dejanje (z)godi
a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili
b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal

SSKJ²

nèhôten1 -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja
♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje
2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nehoten2: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji

SSKJ²

nèhotèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / nehoteni gibi nehotni
♦ med. nehoteni splav spontani splav

SSKJ²

nèhôtnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov

SSKJ²

nehôtoma prisl. (ȏ)
1. star. nehote: nehotoma pogledati / nehotoma žaliti
2. zastar. nepričakovano: Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli (F. Levstik)

SSKJ²

nehováti -újem nedov. (á ȗ)
izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih
b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati
c) elipt.: dež že nehuje / zastar. poželenje počasi nehuje mineva
● zastar. kako čudno nehujejo umirajo

nehováti se

zastar.

končevati se:

tam se nehuje gozd

SSKJ²

nèhumán -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni human, ni človeški: do podrejenih je bil zelo nehuman / nehumani odnosi, pojavi, predpisi / evfem. ujetnike je čakal nehuman konec nasilna smrt

SSKJ²

nèhumánost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nehumanega: nehumanost postopka

SSKJ²

nèhvaléžen -žna -o prid., nèhvaléžnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek

nèhvaléžno

prisl.:

nehvaležno ravnati

SSKJ²

nèhvaléžnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nehvaležen človek: lepo so skrbeli zanj, zdaj jim pa tako vrača ta nehvaležnež

SSKJ²

nèhvaléžnica -e ž (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nehvaležna ženska: ta nehvaležnica se ni niti poslovila; grda nehvaležnica

SSKJ²

nèhvaléžnik -a m (ȅ-ẹ̑)
star. nehvaležnež: nehvaležnik bi bil, če bi vas pozabil

SSKJ²

nèhvaléžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost
● nehvaležnost je plačilo sveta

SSKJ²

nèidóč tudi nèidòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
publ. ki se ne prodaja lahko, dobro: neidoči izdelki; zaloge neidočega blaga

SSKJ²

nèimenován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega

SSKJ²

nèimétnik -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni imetnik: neimetnik kartice ugodnosti

SSKJ²

nèindividuálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni individualen: neindividualno delo / neindividualni izrazi na upodobljenih obrazih

SSKJ²

nèinformíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèinformíranost -i ž (ȅ-ȋ)
neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju podjetja

SSKJ²

nèiniciatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni iniciativen: neiniciativno upravljanje / knjiž. neiniciativen človek

SSKJ²

nèinstitucionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni vezan na institucijo: sredstva za neinstitucionalno kulturo; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče

SSKJ²

nèinteligénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje

SSKJ²

nèinteligéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost neinteligentnega človeka: njegova neinteligentnost ga je pri delu zelo ovirala

SSKJ²

nèinteresánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni interesanten: vozili so se po dolgočasni in neinteresantni pokrajini

SSKJ²

nèintervéncija -e ž (ȅ-ẹ́)
publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije

SSKJ²

nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni invaziven: neinvazivna okužba / neinvazivni rak dojke / neinvazivna genetika; neinvazivna preiskava, terapija

SSKJ²

nèinventíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. neiznajdljiv, nedomiseln: neinventiven umetnik / neinventiven slog zmanjšuje vrednost romana / zbirko sestavljajo neinventivne anekdotične zgodbe

SSKJ²

nèionizirajóč -a -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) fiz.
ki ne ionizira: neionizirajoči žarki; neionizirajoče sevanje; neionizirajoča elektromagnetna valovanja

SSKJ²

nèionizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fiz. ki ne vsebuje ionov: neionizirani plin; neionizirane molekule; neionizirana sevanja

SSKJ²

nèiskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni iskan: v njem je dobil neiskanega zaveznika / knjiž. njegova govorica je sproščena, neiskana

SSKJ²

nèiskrén -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene

SSKJ²

nèiskrénost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost neiskrenega človeka: vse vedenje je kazalo njegovo neiskrenost / neiskrenost besed

SSKJ²

nèistinít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
zastar. neresničen, nestvaren: v polmraku je imelo mesto neistinito podobo / neistinite navedbe

SSKJ²

nèizbegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž., zastar. neizogiben, neizbežen: neizbegljiva nesreča

SSKJ²

nèizbéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki se mu ne da izogniti, izmakniti: neizbežna smrt, usoda; vojna je bila neizbežna / knjiž. neizbežni ukrepi nujni

SSKJ²

nèizbéžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neizbežnega: neizbežnost usode, vojne / knjiž. neizbežnost družbenih sprememb nujnost

SSKJ²

nèizbírčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izbirčen: neizbirčen človek / neizbirčno občinstvo
// ekspr. ki ne izbira, ne dela razlik: neizbirčna smrt

SSKJ²

nèizbírčnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neizbirčnega človeka: zaradi njegove neizbirčnosti mu ni bilo težko gospodinjiti / ekspr. neizbirčnost v uporabi sredstev za dosego cilja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizbrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izbran: neizbrani kandidati; na natečaju neizbrane skladbe bodo vrnili avtorjem / evfem. ošteval ga je z najbolj neizbranimi besedami neprimernimi, nespodobnimi

SSKJ²

nèizbrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se ne da izbrisati: neizbrisne črte / okovi so mu vtisnili neizbrisne sledove; neizbrisno znamenje časa / ekspr. tista leta so mu ostala v neizbrisnem spominu ni jih pozabil; pren. trpljenje je vtisnilo njenemu življenju neizbrisen pečat
// nepozaben: neizbrisen dogodek, vtis

nèizbrísno

prisl.:

neizbrisno si vtisniti v spomin

SSKJ²

nèizbrisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neizbrisen: neizbrisljivo črnilo / neizbrisljivo znamenje / prizor mu je ostal v neizbrisljivem spominu
// nepozaben: neizbrisljiv vtis

SSKJ²

nèizčíščen tudi nèsčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nejasen, neizoblikovan: neizčiščen pesniški izraz; njegov nazor je še neizčiščen; jezikovno in vsebinsko neizčiščeno delo / notranje še neizčiščeni mladi ljudje

SSKJ²

nèizčíščenost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. nejasnost, neizoblikovanost: jezikovna neizčiščenost v romanu; neizčiščenost formulacij / notranja neurejenost in neizčiščenost

SSKJ²

nèizčŕpan -a -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni izčrpan: neizčrpane zaloge nafte / neizčrpan kredit / ostalo je še dovolj neizčrpanih možnosti / njegove telesne moči so še neizčrpane

SSKJ²

nèizčŕpen -pna -o prid. (ȅ-r̄)
ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije
● ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko

SSKJ²

nèizčrpljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizčrpen: neizčrpljive zaloge / neizčrpljiv vir energije / ekspr. poslušal jo je z neizčrpljivo potrpežljivostjo zelo veliko

SSKJ²

nèizčŕpnost -i ž (ȅ-r̄)
lastnost, značilnost neizčrpnega: neizčrpnost zalog / ekspr. neizčrpnost možnosti velika količina, množina

SSKJ²

nèizdán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izdan, ni objavljen: v pisateljevi zapuščini so našli neizdane rokopise; neizdana pesnikova dela

SSKJ²

nèizdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel

SSKJ²

nèizdélanost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda

SSKJ²

nèizdiferencíran in nèzdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi

SSKJ²

nèizenáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izenačen: gospodarski položaj teh držav je še neizenačen; neizenačene tekmovalne skupine
♦ šah., šport. neizenačen rezultat

SSKJ²

nèizenáčenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev

SSKJ²

nèizglájen tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena

SSKJ²

nèizgovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena
● knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega
2. knjiž. prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega

SSKJ²

nèizgovorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim

SSKJ²

nèizgubljív tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota

SSKJ²

nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizjémnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
splošnost, navadnost: neizjemnost pojava

SSKJ²

nèizjókan -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze

SSKJ²

nèizkorenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive

SSKJ²

nèizkoríščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu

SSKJ²

nèizkoríščenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora

SSKJ²

nèizkrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka

SSKJ²

nèizkústven -a -o prid. (ȅ-ȗ)
nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje
♦ filoz. neizkustvena sodba

SSKJ²

nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen

nèizkúšeno

tudi nèskúšeno prisl.:

govoril je zelo neizkušeno

SSKJ²

nèizkúšenost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost

SSKJ²

nèizljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū)
knjiž., zastar. ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni

SSKJ²

nèizlúščen tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha

SSKJ²

nèizmalíčen in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo

SSKJ²

nèizméren1 -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna

SSKJ²

neizméren2 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr.
1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje

neizmérno

prisl.:

neizmerno ljubiti koga

neizmerno lep razgled

tam je neizmerno prostora

SSKJ²

nèizmerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino

SSKJ²

nèizmerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine

SSKJ²

nèizmérnost1 -i ž (ȅ-ẹ̄)
neizmerljivost: neizmernost nekaterih pojavov

SSKJ²

neizmérnost2 -i ž (ẹ́)
ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje

SSKJ²

nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi

nèiznajdljívo

tudi nèznajdljívo prisl.:

dela se je lotil precej neiznajdljivo

SSKJ²

nèiznajdljívost tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizoblikován tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota

SSKJ²

nèizoblikovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov

SSKJ²

nèizobrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus

SSKJ²

nèizobráženec -nca m (ȅ-ȃ)
neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci

SSKJ²

nèizobráženost -i ž (ȅ-ȃ)
značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost

SSKJ²

nèizogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja
● ti ukrepi so bili neizogibni nujni

nèizogíbno

prislov od neizogiben:

neizogibno bližati se nesreči

ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno

SSKJ²

nèizogibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizogiben: neizogibljiv boj; neizogibljiva usoda

SSKJ²

nèizogíbnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neizogibnega: neizogibnost smrti; neizogibnost vojne je bila očitna / neizprosnost vprašanja in neizogibnost odgovora ga je težila / knjiž. pesem je nastala iz notranje neizogibnosti nujnosti, potrebe

SSKJ²

nèizolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izoliran: neizolirani bolniki / neizolirana električna napeljava; proti hrupu neizolirana soba; toplotno, zvočno neizoliran

SSKJ²

nèizpeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izpeljati: njegov načrt je neizpeljiv

SSKJ²

nèizpét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje

SSKJ²

nèizpíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica
2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest

SSKJ²

nèizpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo

SSKJ²

nèizpít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izpit: steklenica neizpitega vina / na mizi so bili neizpiti kozarci

SSKJ²

nèizpláčan -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izplačan: neizplačan dolg / neizplačani dediči / neizplačan honorar

SSKJ²

nèizplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izplačati: neizplačljiv dolg

SSKJ²

nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica slovenskih študentov v svobodni slovenski državi do šolanja v lastnem jeziku

nèizpodbítno

prisl.:

neizpodbitno dokazati

SSKJ²

nèizpodbítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije

SSKJ²

nèizpodbójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz
♦ pravn. neizpodbojna sodba

SSKJ²

nèizpolnítev tudi nèspolnítev -tve [neispou̯nitəu̯; nespou̯nitəu̯] ž (ȅ-ȋ)
kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizpôlnjen tudi nèspôlnjen -a -o [neispou̯njen; nespou̯njen] prid. (ȅ-ó)
ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje

SSKJ²

nèizpolnjevánje tudi nèspolnjevánje -a [neispou̯njevanje; nespou̯njevanje] s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa

SSKJ²

nèizpolnjív -a -o [neispou̯njiv-] prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizpolnljiv: neizpolnjive želje

SSKJ²

nèizpolnljív -a -o [neispou̯nljiv-] prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi

SSKJ²

nèizpolnljívost -i [neispou̯nljivost] ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizpolnljivega: neizpolnljivost želj / neizpolnljivost pogodbe

SSKJ²

nèizpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote

SSKJ²

nèizprášan tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) zastar.
ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih niso bili vprašani

SSKJ²

neizpremenjen ipd. gl. nespremenjen ipd.

SSKJ²

nèizpríden tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ)
neizprijen: neizprideno dekle

SSKJ²

nèizpríjen tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle

SSKJ²

nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó)
1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen
// knjiž. neusmiljen1, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik
2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja
● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja

nèizprôsno

prisl.:

neizprosno je razkrival njihove napake

neizprosno terjati, ukazovati

biti neizprosno odkrit zelo

SSKJ²

nèizprôsnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost neizprosnega: poznala je njegovo doslednost in neizprosnost; slovel je po svoji neizprosnosti / ekspr.: spoznal je vso neizprosnost predpisov, zakonov; bati se neizprosnosti življenja / ekspr.: življenje se mu je pokazalo v vsej neizprosnosti; za svoje pravice se je bojeval z vso neizprosnostjo

SSKJ²

nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen

SSKJ²

nèizrabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izrabiti: neizrabljivi energetski viri / plošče so trdne, skoraj neizrabljive

SSKJ²

nèizračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv

SSKJ²

nèizravnán tudi nèzravnán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana

SSKJ²

nèizravnánost tudi nèzravnánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost

SSKJ²

nèizrázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo
3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla

nèizrázno

prisl.:

bila je neizrazno srečna

sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega

SSKJ²

nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje
● iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen

nèizrazíto

prisl.:

neizrazito igrati

SSKJ²

nèizrazítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizrazitega: neizrazitost potez na njegovem obrazu / barvna neizrazitost slike / pesniški zbirki so očitali neizrazitost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen

nèizrazljívo

prisl.:

bil je neizrazljivo lep dan

sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega

SSKJ²

nèizrazljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizrazljivega: neizrazljivost nekaterih čustev, občutkov

SSKJ²

nèizráznost -i ž (ȅ-á)
1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov
2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili

SSKJ²

nèizrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom

SSKJ²

neizrécen -cna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. neizmeren2, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu

neizrécno

prisl.:

neizrecno si je želel te knjige

obiska je bil neizrecno vesel

SSKJ²

nèizrečèn1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli

SSKJ²

neizréčen2 -čna -o prid. (ẹ̄)
star. neizmeren2, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno

neizréčno

prisl.:

neizrečno priden otrok

SSKJ²

neizrečèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
star. neizmeren2, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem

neizrečêno

prisl.:

neizrečeno se veseliti

neizrečeno dober človek

SSKJ²

nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
2. star. neizmeren2, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši

nèizrekljívo

prisl.:

slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega

SSKJ²

nèizročljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izročiti: neizročljivo pismo

SSKJ²

nèizsánjan -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. ustvarjen v sanjah, a neuresničen: neizsanjana želja / neizsanjane sanje

SSKJ²

nèizsledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je do zdaj še neizsledljiv

SSKJ²

nèizstreljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver

SSKJ²

nèizšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni izšolan: dva njena otroka sta še neizšolana / za jahanje neizšolan konj

SSKJ²

nèiztérjan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izterjan: neizterjani davki

SSKJ²

nèizterljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne da izterjati: neizterljivi dolgovi

SSKJ²

nèizterljívost -i ž (ȅ-í)
pravn. lastnost, značilnost neizterljivega: neizterljivost stroškov kazenskega postopka

SSKJ²

nèiztožljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost

SSKJ²

nèiztrebljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da iztrebiti: neiztrebljiv mrčes / neiztrebljiv pohlep

SSKJ²

neiztrohnjen gl. nestrohnjen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèiztróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila

SSKJ²

nèizučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izučen: zaposlili so tudi več neizučenih delavcev

SSKJ²

nèizumetníčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izumetničen: neizumetničene besede / neizumetničen pesniški jezik

SSKJ²

nèizúrjen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev

SSKJ²

nèizúrjenost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov

SSKJ²

nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā)
ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja

SSKJ²

nèizvájanje -a s (ȅ-ā)
kar je nasprotno, drugačno od izvajanja: neizvajanje določil, sporazumov

SSKJ²

nèizvéden1 -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega

SSKJ²

nèizvedèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela

SSKJ²

nèizvedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izvesti: neizvedljivi načrti, predlogi; ima dobre, vendar neizvedljive zamisli / ekspr. saj to je vendar neizvedljivo zelo težko izvedljivo

SSKJ²

nèizvedljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta

SSKJ²

nèizvéstnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih

SSKJ²

nèizvéžban -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. neizurjen: v streljanju so bili mladi vojaki še neizvežbani

SSKJ²

nèizvéžbanost -i ž (ȁ-ẹ̑)
knjiž. neizurjenost: nesrečo je povzročila voznikova neizvežbanost

SSKJ²

nèizvíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo

SSKJ²

nèizvírnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizvirnega: neizvirnost zgodbe v romanu / pesnikova neizvirnost / očitali so mu neizvirnost

SSKJ²

nèizvóljen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni izvoljen: neizvoljeni kandidati / ekspr. on je njihov neizvoljeni voditelj ki ni izvoljen, ni izbran, a ga priznavajo za voditelja

SSKJ²

nèizvršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega

SSKJ²

nèizvrševánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. neizpolnjevanje: neizvrševanje dolžnosti / neizvrševanje predpisov, sklepov neizvajanje

SSKJ²

nèizvršljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
publ. neizpolnljiv: neizvršljivo naročilo / neizvršljiv načrt neuresničljiv, neizvedljiv

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèizzván -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izzvan: neizzvan napad / neizzvane žalitve

SSKJ²

nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena
2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje

SSKJ²

nèizživétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti

SSKJ²

nèizžívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč

SSKJ²

nèják -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā)
star. šibek, slaboten: mlad je še in nejak / nejako telo

SSKJ²

nèjásen -sna -o prid.(ȅ-á)
ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost

nèjásno

prisl.:

nejasno izgovarjati besede

svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal

dogodka se samo nejasno spominjam

SSKJ²

nèjásnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nejasnega: nejasnost obrazov na sliki / vsebinska nejasnost povesti / v obtoženčevi izpovedi je bilo tudi nekaj manjših nejasnosti nejasnih izjav, navedb

SSKJ²

nèjáven -vna -o prid. (ȅ-á)
nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta

SSKJ²

nèjàz -jáza m (ȅ-ȁ ȅ-ȃ)
filoz., po Fichteju kar ni jaz: bivanje nejaza

SSKJ²

nèjéšč -a -e tudi -- prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival

SSKJ²

nèjéščnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka

SSKJ²

nèjéščost -i ž (ȅ-ẹ́)
neješčnost: izbirčnost, neješčost in prevelika ješčost so pogoste težave otrok v predšolski dobi; neješčost in utrujenost

SSKJ²

nejevéra -e ž (ẹ́) star.
1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero
2. brezverstvo: pisati proti nejeveri

SSKJ²

nejevérec -rca m (ẹ̑)
zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec

SSKJ²

nejevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki (česa) ne verjame; neveren2: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž
2. star. ki ni veren; neveren1: verni in nejeverni ljudje

SSKJ²

nejevérnik -a m (ẹ̑) star.
1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik
2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik2: bojevati se proti nejevernikom

SSKJ²

nejevérnost -i ž (ẹ́)
star. nezaupanje, dvom: iz očetovih oči je ob sinovih besedah odsevala nejevernost / poslušal ga je z nejevernostjo

SSKJ²

nejevólja -e ž (ọ̄)
kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad

SSKJ²

nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu
● star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen
// ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe

nejevóljno

prisl.:

nejevoljno odgovoriti, vprašati

nejevoljno je zmajeval z glavo

SSKJ²

nejevóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nejevóljnik -a m (ọ̑)
knjiž. nejevoljen človek: nekateri se z menoj niso strinjali, a se nisem zmenil za te nejevoljnike

SSKJ²

nejevóljnost -i ž (ọ́)
knjiž. nejevolja: nejevoljnost ga je obšla / nejevoljnost se mu bere na obrazu

SSKJ²

nèjunáški -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki mu manjka poguma, junaštva: nejunaški vojaki / to je bil nejunaški boj / nejunaška smrt

SSKJ²

nek gl. neki1

SSKJ²

nèkadílec -lca [nekadiu̯ca in nekadilca] m (ȅ-ȋ)
kdor ni kadilec: vztrajen nekadilec; kadilci in nekadilci / oddelek za nekadilce

SSKJ²

nèkadílka -e [nekadiu̯ka in nekadilka] ž (ȅ-ȋ)
ženska, ki ni kadilka: kadilke in nekadilke

SSKJ²

nèkadílski -a -o [nekadilski tudi nekadiu̯ski] prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal, prostor; delitev na kadilske in nekadilske sobe / nekadilski zakon / vzgoja nekadilskih generacij

SSKJ²

nékaj1 nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄)
1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom
2. publ. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj2: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl
● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš

SSKJ²

nékaj2 prisl. (ẹ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat
// izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti
3. v členkovni rabi izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže
● ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto evrov, nekaj več ali manj približno

SSKJ²

nékaj... prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na nekaj prisl. nekajdneven, nekajleten, nekajtonski

SSKJ²

nékajdnéven -vna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj dni: po nekajdnevnem dežju je spet posijalo sonce; nekajdnevni obmejni spopadi; nekajdnevno bivanje na deželi

SSKJ²

nèkajênje -a s (ȅ-é)
stanje brez kajenja: odločiti se za nekajenje; pljučnega raka je mogoče omejiti z nekajenjem; svetovni dan nekajenja; spodbujanje nekajenja

SSKJ²

nékajkrat1 prisl. (ẹ̄)
izraža nekaj ponovitev: pride nekajkrat na mesec / že nekajkrat je stopila do vrat, pa se je vrnila / zračni promet se je za nekajkrat povečal

SSKJ²

nekájkrat2 prisl. (ȃ)
knjiž., zastar. velikokrat, večkrat: to pesem smo nekajkrat navdušeno peli

SSKJ²

nékajkráti in nékaj kráti prisl. (ẹ̄-á) star.
1. nekajkrat1, nekolikokrat: nekajkrati je šel z njo plesat
2. velikokrat, večkrat: to je bilo že nekajkrati poudarjeno

SSKJ²

nékajléten -tna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj let: po nekajletni bolezni je ozdravel; učitelj z nekajletno prakso

SSKJ²

nékajmésečen -čna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj mesecev: nekajmesečni bolniški dopust; nekajmesečni tečaj tujih jezikov; po nekajmesečnem bivanju v tujini si je zaželel domov
// star nekaj mesecev: nekajmesečni otrok

SSKJ²

nékajúren -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ)
ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur

SSKJ²

nekàk tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄)
1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti
// izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki
2. kak3, kakšen2: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti

SSKJ²

nekàko in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav
// izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe
2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta
3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole
4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako
5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nekakôv in nekàkov in nekákov stil. nékakov -a -o zaim. (ó; ȁ; ȃ; ẹ̄)
zastar. nekak, nekakšen: plesali so nekakov starinski ples

SSKJ²

nekàkšen tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄)
1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje
// izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem
2. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre od tod

nekàkšno

tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar.

nekako:

nekakšno tri dni bo od tega

SSKJ²

nèkalív tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni kaliv: nekalivo seme

SSKJ²

nèkaljèn1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni kaljen: nekaljeno jeklo

SSKJ²

nèkaljèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
knjiž., zastar. neskaljen: čista, nekaljena voda / materine oči so bile svetle, nekaljene / nekaljena sreča; dnevi nekaljenega veselja

SSKJ²

nekaljiv gl. nekaliv

SSKJ²

nékam prisl. (ẹ́)
1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč
// publ. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam2: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / otrok se ga je kar nekam bal
// izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov
● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako

SSKJ²

nékamo prisl. (ẹ́)
zastar. nekam: spomnil se je, da ima še nekamo iti / v členkovni rabi govori nekamo ošabno

SSKJ²

nèkapitalístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni kapitalističen: nekapitalistično gospodarstvo / nekapitalistični gospodarski sistem

SSKJ²

nekatérekráti in nekatére kráti prisl. (ẹ̄-á) zastar.
1. nekajkrat1, nekolikokrat: nekaterekrati je dečka celo pobožala
2. velikokrat, večkrat: na to sem že nekaterekrati namignil

SSKJ²

nekatéri tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē)
1. mn. izraža manjše število
a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem
b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno
2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku

SSKJ²

nekatérikrat prisl. (ẹ̄)
1. star. velikokrat, večkrat: te besede je že nekaterikrat slišal
2. zastar. nekajkrat1, nekolikokrat: gospodarja je nekaterikrat poklicala

SSKJ²

nekatérnik -a m (ẹ̑)
nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav
// posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo

SSKJ²

nèkatólik tudi nèkatolík -a m (ȅ-ọ̑; ȅ-ȋ)
kdor ni katoličan: v kraju je bilo tudi nekaj nekatolikov

SSKJ²

nèkatóliški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na nekatolike: nekatoliško prebivalstvo

SSKJ²

nèkázen -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž.
1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost
2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu
● knjiž., zastar. nekazen pritlikavec iznakažen

SSKJ²

nèkaznív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni kazniv: nekaznivo ravnanje
♦ pravn. nekaznivo dejanje

SSKJ²

nèkaznívost -i ž (ȅ-í)
pravn. dejstvo, da je kaj nekaznivo: nekaznivost dejanja

SSKJ²

nèkaznován -a -o prid.(ȅ-á)
ki ni kaznovan: še nekaznovan otrok / napadalec je ostal nekaznovan / nekaznovana tatvina

nèkaznováno

prisl.:

nekaznovano goljufa še naprej

SSKJ²

nèkaznovánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kdo ni (bil) kaznovan: hvaliti se z nekaznovanjem / potrdilo o nekaznovanju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkaznovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti

SSKJ²

nékdaj stil. nekdàj prisl. (ẹ̑; ȁ)
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje dogajalo: bilo je prijetno kot nekdaj / nekdaj mogočna vojska; moj prijatelj, nekdaj ravnatelj te šole prej, včasih / že od nekdaj živijo tukaj od zdavnaj, zelo dolgo

SSKJ²

nekdájšnji in nékdajšnji -a -e prid. (ā; ẹ̑)
knjiž. nekdanji: značilnosti nekdajšnje družbe

SSKJ²

nekdánji -a -e prid. (ā)
ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko
// nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec
● ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.:, pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant

SSKJ²

nekdánjost -i ž (ā)
knjiž. preteklost: govoriti o nekdanjosti; spomini na nekdanjost; prihodnost in nekdanjost

SSKJ²

nekdó tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄)
1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas
● ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti
2. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz

SSKJ²

néki1 tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄)
1. ki je
a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks gospod
b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe
2. publ. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen

SSKJ²

néki2 člen. (ẹ̑)
1. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric
// v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se
2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati

SSKJ²

nekjé prisl. (ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav
// izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil
2. izraža približnost
a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta
b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem

SSKJ²

nèklásičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost

SSKJ²

nèklícan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž., zastar. nezaželen: neklicana solza na licu

SSKJ²

nèklimatizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni klimatiziran: neklimatiziran avtobus; neklimatizirani prostori; neklimatizirana stavba

SSKJ²

nèkméčki -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz

SSKJ²

nèkmèt -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov

SSKJ²

nèkmetíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kmetijski: nekmetijski proizvodi / nekmetijska dejavnost; nekmetijska organizacija; nekmetijsko gospodarstvo / publ. nekmetijsko prebivalstvo nekmečko

SSKJ²

nèknjížen -žna -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl. ki ni knjižen: neknjižna beseda; neknjižna izgovarjava

SSKJ²

nekóč prisl. (ọ̑)
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico

SSKJ²

nekód prisl. (ọ̄)
1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali
2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled
3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod

SSKJ²

nekógaršnji -a -e zaim. (ọ̄)
1. ki je last nekoga: nekogaršnji avto / nekogaršnja roka
2. izraža splošno pripadnost nekomu: odpreti delovno mesto po nekogaršnji meri

SSKJ²

nèkoherénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni koherenten: nekoherentna družba, politika / pomensko nekoherentno besedilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkoheréntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekoherentnega: pomenska nekoherentnost otežuje razumevanje besedil; nekoherentnost pravnega sistema

SSKJ²

nèkolegiálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi

SSKJ²

nekólik -a -o zaim. (ọ̄)
star., v prislovni rabi nekoliko, nekaj2: z nekolikim naporom je odprl oči; pred nekolikimi leti

SSKJ²

nekólikanj prisl. (ọ̑)
star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden

SSKJ²

nekóliko prisl. (ọ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi
2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti
3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe

SSKJ²

nekoliko... ali nekóliko... prvi del zloženk (ọ̄)
nanašajoč se na nekoliko: nekolikodneven, nekolikokrat

SSKJ²

nekólikokrat prisl. (ọ̄)
nekajkrat1: trkanje se je nekolikokrat ponovilo / denarni promet se je za nekolikokrat povečal

SSKJ²

nekólikšen -šna -o zaim. (ọ̄)
v prislovni rabi nekoliko, nekaj2: z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje

SSKJ²

nèkolkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni kolkovan: nekolkovana prošnja; oddati nekolkovano vlogo

SSKJ²

nèkomerciálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. ki ni komercialen: komercialni in nekomercialni filmi

SSKJ²

nèkompatibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompatibilen; nezdružljiv, neskladen: nekompatibilni ljudje, partnerji, značaji; bila sta nekompatibilna, zato sta se razšla; povečevanje socialnih razlik ni kompatibilno z demokracijo / strankarsko nekompatibilni kadri / namestitev nekompatibilnega programa; prodaja elektromagnetno nekompatibilnih naprav

SSKJ²

nèkompatibílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nekompatibilnega; nezdružljivost, neskladnost: komunikacijska nekompatibilnost; programska nekompatibilnost strank / nekompatibilnost podatkov / nekompatibilnost operacijskih sistemov

SSKJ²

nèkompeténten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten

SSKJ²

nèkompeténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja

SSKJ²

nèkomplicíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran

SSKJ²

nèkompromísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče

SSKJ²

nèkompromitíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja

SSKJ²

nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje

SSKJ²

nèkomunikatívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi

SSKJ²

nèkomuníst -a m (ȅ-ȋ)
kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkomunístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi

SSKJ²

nèkončán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni končan: nekončan portret; nekončana novela / nekončana vojna

SSKJ²

nèkonfesionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. ki ni konfesionalen: nekonfesionalno verovanje / nekonfesionalna šola

SSKJ²

nèkonformíst -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist

SSKJ²

nèkonformízem -zma m (ȅ-ī)
knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: znan je po svojem nekonformizmu

SSKJ²

nèkonkréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten

SSKJ²

nèkonsisténten tudi nèkonzisténten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni konsistenten: nekonsistentna politika; to je slab in nekonsistenten predlog; zakon je nekonsistenten

SSKJ²

nèkonsisténtnost tudi nèkonzisténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekonsistentnega: opozoriti na nekonsistentnost; vlada zakona zaradi nekonsistentnosti ne more sprejeti; nekonsistentnosti v izjavah tožnika

SSKJ²

nèkonspiratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni konspirativen: nekonspirativno delovanje

SSKJ²

nèkonstruktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni konstruktiven: nekonstruktivni pogovori; nekonstruktivna kritika

SSKJ²

nèkontrolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene

SSKJ²

nèkonvencionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne

SSKJ²

nèkonvencionálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nekonvencionalnega: nekonvencionalnost novele / knjiž. nekonvencionalnost življenja teh umetnikov

SSKJ²

nèkonvertibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano

SSKJ²

nèkonvertibílnost -i ž (ȅ-ȋ)
fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost

SSKJ²

nèkoordiníran -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni koordiniran: nekoordinirano raziskovalno delo / nekoordiniran študijski načrt

nèkoordinírano

prisl.:

nekoordinirano delovati

SSKJ²

nèkoordiníranost -i ž (ȅ-ȋ)
značilnost nekoordiniranega: nekoordiniranost dela / nekoordiniranost načrtov ovira izdelavo

SSKJ²

nèkorékten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni korekten: nekorektno dejanje, ravnanje / biti nekorekten do koga

SSKJ²

nèkoréktnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekorektnega: nekorektnost tekmovanja / zaradi svoje nekorektnosti ni bil priljubljen / privoščil si je majhno nekorektnost nekorektno dejanje

SSKJ²

nèkorísten -tna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek

nèkorístno

prisl.:

nekoristno porabljen čas

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkorístnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda

SSKJ²

nékov tudi nekôv -a -o zaim. (ẹ̄; ó) zastar.
1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj
2. neki1: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku

SSKJ²

nèkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance

SSKJ²

nèkovína -e ž (ȅ-í)
kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin

SSKJ²

nèkovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine

SSKJ²

nékovšen -šna -o zaim. (ẹ̄)
star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja

SSKJ²

nèkrilàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice
♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice

SSKJ²

nèkristján -a m (ȅ-ȃ)
kdor ni kristjan: sodelovanje kristjanov z nekristjani

SSKJ²

nèkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit

SSKJ²

nèkrítičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje

nèkrítično

prisl.:

nekritično sprejemati pripombe

nekritično uporabiti gradivo

SSKJ²

nèkrítičnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nekritičnega: nekritičnost ocene / mladostna nepremišljenost in nekritičnost

SSKJ²

nèkrív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í)
ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega

SSKJ²

nèkrívda -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd

SSKJ²

nèkrívec -vca m (ȅ-ī)
knjiž. kdor ni krivec: tako so bili kaznovani nekrivci

SSKJ²

nekrobióza -e ž (ọ̑)
med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva

SSKJ²

nekrofilíja -e ž (ȋ)
bolezenska spolna nagnjenost do mrličev: sadizem in nekrofilija / ekspr. politična nekrofilija

SSKJ²

nekrofobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred človeškim truplom: klavstrofobija in nekrofobija

SSKJ²

nekrológ -a m (ọ̑)
kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega: napisati nekrolog; ganljiv nekrolog; nekrolog pesniku / ekspr. knjiga je nekakšen nekrolog tej umetnostni smeri

SSKJ²

nekromantíja -e ž (ȋ)
v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo

SSKJ²

nekromántika -e ž (á)
nekromantija

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkrónan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar
● ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent

SSKJ²

nekrópola -e ž (ọ̑)
arheol. grobišče: najti, odkriti nekropolo; rimska, slovanska nekropola / zgodovinski prikaz nekropole

SSKJ²

nekrótičen -čna -o prid. (ọ́)
med. v katerem so prenehali življenjski procesi, odmrl: nekrotične celice; nekrotično tkivo

SSKJ²

nekróza -e ž (ọ̑) med.
1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga
2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz

SSKJ²

nèkrščánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke

nèkrščánsko

prisl.:

ravnati nekrščansko

SSKJ²

nèkŕščen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen
● ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda

SSKJ²

nèkrváv -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni krvav: v roki je držal nekrvav meč / ekspr.: nekrvav boj; nekrvava zmaga

SSKJ²

néksus -a m (ẹ̑)
knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus
♦ pravn. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza

SSKJ²

nékšen -šna -o zaim. (ẹ̄)
nar. nekak, nekakšen: nekšno divje veselje ga je obšlo

SSKJ²

néktar -ja m (ẹ̑)
1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja
// knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja
2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar

SSKJ²

néktaren -rna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nektar 2: nektarna sladkost / nektarni med / nektarne žleze

SSKJ²

nektarína -e ž (ȋ)
sadno drevo ali njegov breskvi podoben okrogli koščičasti sad z gladko lupino: gojiti breskve in nektarine

SSKJ²

nékton -a m (ẹ̑)
biol. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih: nekton in plankton

SSKJ²

nèkúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni kuhan: nekuhane jedi

SSKJ²

nèkultivíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kultiviran: nekultivirana zemlja / nekultivirane rastline / ekspr. divji in nekultivirani prebivalci

SSKJ²

nèkultúra -e ž (ȅ-ȗ)
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura

SSKJ²

nèkultúren -rna -o prid.(ȅ-ȗ)
ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje

nèkultúrno

prisl.:

nekulturno govoriti

SSKJ²

nèkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe

SSKJ²

nèkuránten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč: nekurantno blago / nekurantne zaloge
♦ ekon. nekurantni denar denar, ki se v določeni državi ne uporablja več kot plačilno sredstvo

SSKJ²

nèkúrjen -a -o prid. (ȅ-ú)
pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèkúžen -žna -o prid. (ȅ-ú)
nenalezljiv: nekužno vnetje kože

SSKJ²

nèkvalificíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu

SSKJ²

nèkvalitéten -tna -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo

nèkvalitétno

prisl.:

nekvalitetno izdelan

SSKJ²

nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh

SSKJ²

nèlagóden tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á)
1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno
2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje

nèlagódno

tudi nèlágodno prisl.:

nelagodno se počutiti

SSKJ²

nèlagódje -a s (ȅ-ọ̑)
knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje: v družbo je zanesel nelagodje; duševno nelagodje / obšlo ga je nekakšno nelagodje neprijeten, neugoden občutek

SSKJ²

nèlagódnost tudi nèlágodnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-á)
lastnost, značilnost nelagodnega: motila ga je nelagodnost njenih kretenj
// knjiž. neprijeten, neugoden občutek: ob njem ga je obšla nelagodnost; trenutni občutek ugodja se je spremenil v nelagodnost

SSKJ²

nèláhek -hka -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni lahek: spočita konja sta z lahkoto vlekla nelahek voz; nelahko breme / ima naporno, nelahko delo težko / nelahko vprašanje težko rešljivo

SSKJ²

nèlásten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni lasten: nelastne izkušnje navadno človeka ne izučijo / knjiž. novico je sprejel s sebi nelastno ravnodušnostjo

SSKJ²

nèlastník -a m (ȅ-í)
kdor ni lastnik: odločba velja za lastnike in nelastnike stanovanj

SSKJ²

nèlegálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni legalen: nelegalno delovanje, trgovanje / doseči kaj na nelegalen način / nelegalna organizacija; uporabil je nelegalna sredstva

SSKJ²

nèlegálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nelegalnega: nelegalnost delovanja, trgovanja / stranka je imela kljub nelegalnosti močen vpliv / aktivisti so se umaknili v nelegalnost ilegalo

SSKJ²

nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci

SSKJ²

nèlép -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled
2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi
// evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba

nèlepó

prislov od nelep:

nelepo govoriti o njem

nelepo se vesti

evfem.,

v povedni rabi

izraža neprimernost česa:

nelepo je, da mu ne pomagaš

nelepo je bilo, da ji nisi povedal

SSKJ²

nèleposlôven -vna -o prid. (ȅ-ȏ)
ki nima lastnosti leposlovja: neleposlovna knjiga, uspešnica; neleposlovno besedilo, delo

SSKJ²

nèlépost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar)

SSKJ²

nèlepôta -e ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nelepega: lepota in nelepota / ekspr. doživljal je nelepoto medsebojnih odnosov

SSKJ²

nèlikvíden -dna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni likviden: nelikvidni kupci; nelikviden denarni zavod
♦ ekon. nelikvidni del premoženja del premoženja, ki ni unovčljiv

SSKJ²

nèlikvidíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nav. ekspr. ki ni likvidiran: nelikvidirani ostanki kapitalistične miselnosti
♦ adm. nelikvidirani računi

SSKJ²

nèlikvídnost -i ž (ȅ-ȋ)
kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti: nelikvidnost podjetja; posledica nelikvidnosti / nelikvidnost v gospodarstvu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèliteráren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije

SSKJ²

nèljúb -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū)
1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub
2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje

nèljúbo

tudi nèljubó

prislov od neljub:

biti neljubo presenečen

v povedni rabi,

z dajalnikom

izraža nezadovoljstvo:

neljubo mu je, da hodiš tja

neljubo mu je bilo govoriti o tem

SSKJ²

nèljubézen -zni ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen – minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni

SSKJ²

nèljubeznív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje

nèljubeznívo

prisl.:

neljubeznivo odgovoriti

SSKJ²

nèljubeznívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil

SSKJ²

nèljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū)
knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila

SSKJ²

nèljudjé -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (ȅ-ẹ̑)
ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek

SSKJ²

nèljúdski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni ljudski: neljudski, izumetničeni izrazi / neljudska država, vlada

SSKJ²

nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota

nèločljívo

prisl.:

neločljivo povezan, zvezan s čim

SSKJ²

nèločljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neločljivega: zagovarjati neločljivost zakona / ekspr. njuna neločljivost sošolcem ni bila po volji

SSKJ²

nèlógičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična

nèlógično

prislov od nelogičen:

nelogično govoriti, misliti

v povedni rabi

izraža neprimernost česa:

nelogično je, da se prepira z njim

SSKJ²

nèlógičnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti

SSKJ²

nèlojálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama
♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi običaji in poslovno moralo

nèlojálno

prisl.:

nelojalno ravnati

SSKJ²

nèlojálnost -i ž (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti: očitati komu nelojalnost

SSKJ²

nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna območja / nelovna doba / lovne in nelovne živali
♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti

SSKJ²

nèlôvski -a -o prid. (ȅ-ó)
ki ni lovski: to je nelovsko ravnanje / lovski in nelovski psi

SSKJ²

nélson tudi nélzon -a m (ẹ̑)
šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu

SSKJ²

ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

némo

prisl.:

nemo je gledala za njim

nemo je opravljal vsak svoje delo

nemo uživati razgled

SSKJ²

nèmagnéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet

SSKJ²

nèmájhen -hna -o prid. (ȅ-ȃ)
ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek
// velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmálo prisl. (ȅ-á) ekspr.
1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah
2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje

SSKJ²

nèmálokdàj prisl. (ȅ-á-ȁ)
ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra

SSKJ²

nèmálokrat prisl. (ȅ-á)
ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil

SSKJ²

némanič -a m (ẹ̑)
ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem

SSKJ²

nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑)
knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar

SSKJ²

nemára člen. (ȃ)
star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov

SSKJ²

nemáren -rna -o prid., nemárnejši (á ā)
1. neskrben1, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe
// ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren
// nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren
2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni
3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni

nemárno

prisl.:

nemarno hoditi

ženske so se nemarno pogovarjale

bil je nemarno oblečen

nemarno opravljeno delo

nemárni

-a -o sam.:

nemarne so priganjali k delu

po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti

star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno

SSKJ²

nèmarkíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot

SSKJ²

nèmarksístičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi

nèmarksístično

prisl.:

nemarksistično reševati vprašanja

SSKJ²

nemarnè -éta m (ȅ ẹ́)
star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne

SSKJ²

nemárnež -a m (ȃ)
ekspr. nemaren človek: nemarneži naredijo vse samo napol / ta nemarnež je rad zalezoval mlada dekleta

SSKJ²

nemárnica -e ž (ȃ)
ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica
// evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica

SSKJ²

nemarníja -e ž (ȋ)
nar. nemarnost: kdaj te bo minila nemarnija / zdaj bo imel še več časa za nemarnije
● nar. kakšno nemarnijo so pustili za seboj umazanijo, nered

SSKJ²

nemarnják -a m (á)
nar. nemarnež: vsi so pridno delali, nemarnjaka ni bilo med njimi / stari nemarnjak gleda za dekleti

SSKJ²

nemárnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost nemarnega človeka: požara je bila kriva nemarnost delavcev / opazil je vsako nemarnost / po nemarnosti poškodovati kaj
2. slabš. nemaren človek: pri tisti nemarnosti noče nihče jesti / kot psovka vstani, nemarnost

SSKJ²

nemárščina -e ž (ā)
nar. nemarnost: zanemariti zdravljenje iz nemarščine / pooseb. ali je Janez res taka nemarščina, kot pravijo

SSKJ²

nèmásten -tna -o prid. (ȅ-á)
ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev

SSKJ²

nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj

SSKJ²

nèmaščeván -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev

SSKJ²

nèmáteren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni materen: poučevanje slovenščine kot nematernega jezika / nematerni govorec govorec nematernega jezika

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda

SSKJ²

nèmaterialístičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage

nèmaterialístično

prisl.:

nematerialistično razlagati

SSKJ²

nematód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov

SSKJ²

nemcístika -e ž (í)
veda o nemškem jeziku in književnosti: študenti nemcistike

SSKJ²

nemčeváti -újem nedov. (á ȗ)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje
// ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše

SSKJ²

némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili
// ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej
2. ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji

SSKJ²

nemčízem -zma m (ī)
jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi

SSKJ²

nemčúr -ja m (ú)
slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni

SSKJ²

nemčúriti -im nedov. (ú ȗ)
slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili

SSKJ²

nemčúrka -e ž (ú)
slabš. pripadnica nenemškega naroda, zavzemajoča se za germanizacijo: očitali so ji, da je nemčurka

SSKJ²

nemčúrski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna

SSKJ²

nemčúrstvo -a s (ū)
slabš. nemčurska miselnost: očitali so mu nemčurstvo

SSKJ²

némec -mca m (ẹ̑)
nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki

SSKJ²

nèmerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi

SSKJ²

nèmerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov

SSKJ²

nèmerodájen -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
pisar. nepristojen1, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno

SSKJ²

nemesis [némezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza

SSKJ²

nèméšan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo

SSKJ²

neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í)
1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja
// knjiž., zastar. molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici
2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru

SSKJ²

némeza -e ž (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmikáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle

SSKJ²

nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī)
1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
2. star. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom

nèmílo

prisl.:

nemilo soditi

/ nemilo je jokala zelo; sam.:, knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu

SSKJ²

nèmilosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ)
knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba

SSKJ²

nèmílost -i ž (ȅ-ī)
ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost
● ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi

SSKJ²

nèmílosten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka

nèmílostno

prisl.:

nemilostno soditi

/ ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo

SSKJ²

nèminljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni minljiv: neminljiva lepota, ljubezen / neminljiva slava / ekspr. imeti neminljive zasluge za kaj zelo velike

SSKJ²

nèminljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote

SSKJ²

nemír -a m (ȋ)
1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran
● njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje
// nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov
2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira
// stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši
3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir

SSKJ²

nemíren -rna -o prid., nemírnejši (í ī)
1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati
2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči
● ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen
3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren
// ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba
4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde
// ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje
5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje

nemírno

prisl.:

srce mu nemirno bije

nemirno je pogledoval proti vratom

nemirno se prestopati

nemirno spati

SSKJ²

nemiríka -e ž (í)
obrt. nemirka: navadno nihalo je nadomestil z nemiriko

SSKJ²

nemírka -e ž (ȋ)
obrt. nihajoče kolesce v uri: pognati nemirko / ura na nemirko

SSKJ²

nemírnež -a m (ȋ)
ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači
// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež

SSKJ²

nemírnica -e ž (ȋ)
ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama

SSKJ²

nemírnost -i ž (í)
stanje nemirnega človeka: od nemirnosti in neučakanosti je kar naprej pogledoval na uro / zaradi skrbi in neprestane nemirnosti so mu začele pešati moči / nemirnost učencev ga je izčrpavala

SSKJ²

nèmiroljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
evfem. napadalen, sovražen: nemiroljubna država / nemiroljubni nameni; nemiroljubno dejanje

SSKJ²

nèmiroljúbnost -i ž (ȅ-ú)
evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna

SSKJ²

némka -e ž (ẹ̑)
nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki

SSKJ²

nèmnóg -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov

nèmnógo

prisl.:

umrla je pred nemnogo leti

SSKJ²

nèmóč1 -í ž (ȅ-ọ̑)
stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose

SSKJ²

nemóč2 in némoč -- ž (ọ̑; ẹ̑)
star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmočèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
fiz., v zvezi nemočeča tekočina tekočina, ki ne omoči stene posode:

SSKJ²

nèmôčen1 -čna -o prid. (ȅ-ó)
ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči
● nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti

nèmôčno

prisl.:

nemočno groziti

nemočno je ležal na tleh

roke so ji nemočno ležale v naročju

SSKJ²

nèmôčen2 in nèmočán -môčna -o in -ó prid. (ȅ-ó ȅ-ȃ ȅ-ó)
ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba

SSKJ²

nèmôčnost -i ž (ȅ-ó)
stanje nemočnega človeka: zaradi izčrpanosti in nemočnosti niso mogli iti naprej

SSKJ²

nèmóder -dra -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki

SSKJ²

nèmodêren -rna -o prid. (ȅ-é ȅ-ē)
ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek

SSKJ²

nèmodêrnost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost nemodernega: nemodernost njegove obleke je ni motila / pogovor o modernosti in nemodernosti poezije

SSKJ²

nèmogòč tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́)
1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča
2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko
● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji

nèmogóče

prislov od nemogoč:

nemogoče se obleči, vesti

/ v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče

v povedni rabi,

z nedoločnikom

izraža nemožnost

uresničitve:

v takih razmerah je bilo nemogoče delati

nemogoče mi je priti

da se s predmetom kaj godi, zgodi:

nalogo je nemogoče bolje napisati

nemogoče je to stvar dobro urediti

v členkovni rabi

izraža

odločno zanikanje:

boš prišel jutri? Nemogoče

presenečenje, začudenje:

za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče

sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče

to je nekaj nemogočega

SSKJ²

nèmogóčnost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž.
1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost
2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza
● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo

SSKJ²

nèmogóčost -i ž (ȅ-ọ́)
knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti

SSKJ²

nèmorála -e ž (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od morale: javna nemorala / to je izraz poslovne nemorale / preganjati nemoralo; zavajati v nemoralo

SSKJ²

nèmorálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek

nèmorálno

prisl.:

nemoralno ravnati, živeti

SSKJ²

nèmorálnež -a m (ȅ-ȃ)
slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar

SSKJ²

nèmorálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost

SSKJ²

némost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost

SSKJ²

nèmôški -a -o prid. (ȅ-ó)
nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor

nèmôško

prisl.:

nemoško se skriti, zbežati

SSKJ²

nèmôškost -i ž (ȅ-ó)
lastnost nemoškega: njegova nemoškost jo je odbijala

SSKJ²

nemôta -e ž (ó)
knjiž. mir, tišina: v veži ga je pozdravila nemota
// nemost: gluhota in nemota

SSKJ²

nèmóten -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje
♦ ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji; pravn. nemotena posest

nèmóteno

prisl.:

nemoteno delati, govoriti

predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala

nemoteno uživati

SSKJ²

nèmotivíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmožàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške
2. zastar. neporočen: nemožate ženske

nèmožáto

prisl.:

nemožato govoriti, ravnati, zbežati

SSKJ²

nèmožátost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost

SSKJ²

nèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna

SSKJ²

nèmóžnost -i ž (ȅ-ọ́)
1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja
2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje

SSKJ²

némščina -e ž (ẹ́)
nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika
♦ jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine

SSKJ²

némški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja

némško

prisl.:

govoriti (po) nemško

nemško beroče občinstvo

SSKJ²

némškonacionálen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ)
nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije

SSKJ²

nemškováti -újem nedov. (á ȗ)
star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško

nemškujóč

-a -e:

nemškujoči ljudje

SSKJ²

nemškúta -e ž (ū)
zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren)

SSKJ²

nemškútar -ja m (ȗ)
slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar

SSKJ²

nemškútarica -e ž (ȗ)
slabš. pripadnica nenemškega naroda, zavzemajoča se za germanizacijo: zagrizena nemškutarica

SSKJ²

nemškutaríja -e ž (ȋ)
nemškutarji: čemu se siliš v to nemškutarijo

SSKJ²

nemškutáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško
// govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo

SSKJ²

nemškutárjenje -a s (á)
glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja

SSKJ²

nemškútarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj

SSKJ²

nemškútarstvo -a s (ȗ)
slabš. nemškutarska miselnost: očitali so ji nemškutarstvo / družba domišljavega nemškutarstva nemškutarjev

SSKJ²

némštvo -a s (ẹ̄)
1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo
// nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine
2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi

SSKJ²

nemúden -dna -o prid. (ū)
star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep

nemúdno

prisl.

nemudoma:

nemudno odpotovati, poslati

SSKJ²

nemúdoma prisl. (ȗ)
izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati

SSKJ²

nèmuslimán -a m (ȅ-ȃ)
kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèmuslimánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo

SSKJ²

nèmuzikálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen

SSKJ²

nèmuzikáličen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje

SSKJ²

nènačêlen -lna -o prid. (ȅ-ȇ)
ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke

SSKJ²

nènačêlnež -a m (ȅ-ȇ)
ekspr. nenačelen človek: prilagodljiv nenačelnež

SSKJ²

nènačêlnost -i ž (ȅ-ȇ)
lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti

SSKJ²

nènačét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni načet: nenačet hlebec; nenačeta steklenica žganja; nenačeta škatla cigaret / nenačet pogovor, problem; vprašanje je ostalo nenačeto / ekspr. nenačeta življenjska moč

SSKJ²

nènačŕten -tna -o prid.(ȅ-ȓ)
ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje

nènačŕtno

prisl.:

nenačrtno graditi

turizem se je razvijal nenačrtno

SSKJ²

nènačŕtnost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost nenačrtnega: nenačrtnost proizvodnje

SSKJ²

nènadárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje

SSKJ²

nènadárjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana

SSKJ²

nènadêjan in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ȇ; ȅ-ā; ȅ-ȃ)
knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino

nènadêjano

in nènadejáno tudi nènádejano prisl.:

nenadejano priti, srečati

SSKJ²

nènadélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno

SSKJ²

nenáden -dna -o prid.(ȃ)
1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad nasprotnikovih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane
2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj

nenádno

prisl.:

nenadno ga je obšla slabost

nenadno skočiti

nenadno so se zbudili v njej stari spomini

obraz se mu je nenadno zresnil

SSKJ²

nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika

nènadkriljívo

prisl.:

nenadkriljivo igrati

SSKJ²

nenádnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost nenadnega: presenetila ga je nenadnost njegove vrnitve

SSKJ²

nenádoma prisl. (ȃ)
izraža trenutnost: nenadoma ga je obšla slabost; nenadoma se zasmejati / ekspr. kar nenadoma so ugasnile vse luči / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustila naša mati
// izraža nepričakovanost: nenadoma priti; zgodilo se je tako nenadoma, da se je zdrznil / nenadoma je obogatel na hitro

SSKJ²

nènadomésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas

SSKJ²

nènadomestljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika

SSKJ²

nènadomestljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. značilnost nenadomestljivega človeka: prepričan je bil o svoji nenadomestljivosti / govorili so o nenadomestljivosti kulture v sodobni družbi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nènadzíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni nadziran: nenadzirano delo, trgovanje / nenadzirani učenci / publ. pritisk nenadziranih ekonomskih sil

SSKJ²

nènadzorován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni nadzorovan: nenadzorovano delovanje, poslovanje / nenadzorovan prehod čez most / nenadzorovani otroci / knjiž. napravil je nenadzorovano kretnjo sproščeno, neprisiljeno

SSKJ²

nènaglašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
jezikosl. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda

SSKJ²

nènaglašênost -i ž (ȅ-é)
jezikosl. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost

SSKJ²

nènagléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. ki se ne da nagledati: lepa, nenagledna deklica / kraj je sijal v nenagledni lepoti

SSKJ²

nènagrajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni nagrajen: igralec je ostal nenagrajen / odkupili so tudi nenagrajene osnutke

SSKJ²

nènajávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni najavljen: na obisk je prišel nenajavljen

SSKJ²

nènajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da najti: iskati nenajdljive živali

SSKJ²

nènaklépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
pravn. nasproten, drugačen od naklepnega: nenaklepni uboj

SSKJ²

nènaklónjen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen: čutili so, da jim je nenaklonjen / komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena / evfem. ni mogel skriti svojega nenaklonjenega odnosa do njega sovražnega
● publ. vreme je bilo tekmovalcem nenaklonjeno med tekmovanjem vreme ni bilo ugodno

SSKJ²

nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́)
negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost

SSKJ²

nènalezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni nalezljiv: nenalezljiva bolezen

SSKJ²

nènalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je brez ličil na obrazu: nenaličena ženska / oči ima skoraj nenaličene

SSKJ²

nènamázan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc

SSKJ²

nènaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev
♦ fin. nenamenski krediti

nènaménsko

prisl.:

nenamensko trošiti denar

SSKJ²

nènamerávan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen

SSKJ²

nènaméren -rna -o prid.(ȅ-ẹ̄)
ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje

nènamérno

prisl.:

nenamerno zavirati delo

nenamerno zakasnelo sporočilo

SSKJ²

nènapadálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor
♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo

SSKJ²

nènapádanje -a s (ȅ-ā)
kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja
♦ polit. pakt o nenapadanju

SSKJ²

nènapét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni napet: nenapeta struna / nenapeta koža na vratu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nènapísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni napisan: izrečena, nenapisana kritika; pismo je ostalo nenapisano / nenapisan roman
// nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nenapisani zakoni; nenapisana pravila

SSKJ²

nènapóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni naporen: nenaporna hoja; nenaporno delo

SSKJ²

nènapovédan -a -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen

nènapovédano

prisl.:

nenapovedano obiskati koga

SSKJ²

nènapróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo

SSKJ²

nènaráven -vna -o prid.(ȅ-á)
ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena

nènarávno

prisl.:

nenaravno se vesti

bil je nenaravno bled

SSKJ²

nènarávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga

SSKJ²

nènarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno

SSKJ²

nènarejênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. naravnost1, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost

SSKJ²

nènaročník -a m (ȅ-í)
kdor ni naročnik: za nenaročnike bo zbirka dražja

SSKJ²

nènároden -dna -o prid. (ȅ-á)
ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država

SSKJ²

nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki

SSKJ²

nènaséljenost -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost nenaseljenega: nenaseljenost krajev

SSKJ²

nènasíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž., zastar. lačen: neprespani in nenasičeni vojaki
♦ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva

SSKJ²

nènasíčenost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost

SSKJ²

nènasílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni

SSKJ²

nènasílje -a s (ȅ-ȋ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju

SSKJ²

nènasíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki ni nasiten: nenasitna jed
2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov
● ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on
3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja

nènasítno

prisl.:

nenasitno radoveden človek

SSKJ²

nènasitljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna
2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci
● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko

SSKJ²

nènasitljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost

SSKJ²

nènasítnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nènasítnica -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna

SSKJ²

nènasítnik -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj

SSKJ²

nènasítnost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija

SSKJ²

nènaspán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči

SSKJ²

nènatánčen -čna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki

nènatánčno

prisl.:

nenatančno določena dolžina

SSKJ²

nènatánčnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenatančnega človeka: nenatančnost pri delu / nenatančnost izdelave

SSKJ²

nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi

SSKJ²

nènatúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaraven: nenaturna smrt; nenaturno življenje / nenaturno veselje prisiljeno

SSKJ²

nènaváden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje

nènavádno

prisl.:

nenavadno se vesti

nenavadno lep, sposoben, velik

sam.: to ni nič nenavadnega

SSKJ²

nènavádnež -a m (ȅ-ȃ)
knjiž. čudak, posebnež: to je poklic za nenavadneže

SSKJ²

nènavádnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah

SSKJ²

nènavézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni navezan: rada bi ostala nenavezana nanj
♦ alp. plezali so nenavezani

SSKJ²

nènavézanost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost

SSKJ²

nenavídeti -im nedov. (í ȋ)
zastar. sovražiti: nenavideti soseda
// zavidati: nenavidim ti otroka

SSKJ²

nènavzóč tudi nènavzòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča

SSKJ²

nènavzóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo

SSKJ²

nènazóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni nazoren: nenazorne predstave; njegovo izražanje je nenazorno

SSKJ²

nènazórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nenazornega: nenazornost izražanja

SSKJ²

nènegován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd

SSKJ²

nènehajóč tudi nènehajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nenéhaven -vna -o prid. (ẹ̑)
star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu

SSKJ²

nenéhen -hna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti
2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke

nenéhno

prisl.:

nenehno se jezi nad njim

kupna moč nenehno narašča

nenehno preteča nevarnost

SSKJ²

nenéhoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. neprenehoma: nenehoma je v zadregi; zakonodaja se na tem področju nenehoma spreminja

SSKJ²

Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem

SSKJ²

nènémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele

SSKJ²

nèneváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano
♦ med. nenevarna novotvorba

SSKJ²

nènéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala

nènéžno

prisl.:

s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno

SSKJ²

nènormálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem
// duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti

nènormálno

prisl.:

razvoj poteka zelo nenormalno

nenormalno velik človek

SSKJ²

nènormálnež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. nenormalen človek: dejanja nenormalnežev

SSKJ²

nènormálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenormalnega: nenormalnost odnosov, pojavov; nenormalnost rasti / znaki nenormalnosti / v njegovem ravnanju so odkrili več nenormalnosti

SSKJ²

nènráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje

nènrávno

prisl.:

nenravno živeti

SSKJ²

nènrávnež -a m (ȅ-ȃ)
knjiž. nemoralen človek: čeprav je bil tih in miren, so ga imeli za nenravneža

SSKJ²

nènrávnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja

SSKJ²

nènújen -jna -o prid. (ȅ-ū)
ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva

SSKJ²

neo... ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin

SSKJ²

néoavantgárda -e ž (ẹ̑-ȃ) zlasti od 50. do 70. let 20. stoletja
umetnostna smer, ki izhaja iz tradicije avantgarde: protagonisti neoavantgarde so poskušali zabrisati mejo med umetnostjo in življenjem; slovenska neoavantgarda / gledališka neoavantgarda

SSKJ²

nèobčúten -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž.
1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom
2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe

SSKJ²

nèobčutljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv
// odporen1, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe

SSKJ²

nèobčutljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti

SSKJ²

nèobčútnost -i ž (ȅ-ú)
knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèobdávčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni obdavčen: neobdavčeni dohodki; neobdavčena zemlja / neobdavčeni obrtniki

SSKJ²

nèobdávčenost -i ž (ȅ-ȃ)
stanje neobdavčenega: neobdavčenost preživnin

SSKJ²

nèobdavčljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, ne sme obdavčiti: neobdavčljivi dohodki

SSKJ²

nèobdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano območje
♦ les. neobdelani les

SSKJ²

nèobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni obeljen: neobeljeno platno / neobeljen les; neobeljene vrbove šibe

SSKJ²

nèobhóden -dna -o prid. (ȅ ọ̄)
knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor

nèobhódno

prisl.:

neobhodno potrebni predmeti

SSKJ²

nèobhódnost -i ž (ȅ-ọ̄)
knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline

SSKJ²

nèobičájen -jna -o prid.(ȅ-ȃ)
nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost

nèobičájno

prisl.:

neobičajno nizka cena

SSKJ²

nèobičájnost -i ž (ȅ-ȃ)
nenavadnost: neobičajnost pojava

SSKJ²

nèobíčen tudi nèóbičen -čna -o prid. (ȅ-ī; ȅ-ọ̑)
zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin

SSKJ²

nèobjáva -e ž (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kaj ni objavljeno: uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave nenaročenih prispevkov; razlog za neobjavo članka

SSKJ²

nèobjávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni objavljen: neobjavljene pesmi; teksti iz še neobjavljenega gradiva

SSKJ²

nèobjavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, ne sme objaviti: neobjavljiv članek

SSKJ²

nèobjektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven

SSKJ²

nèobjektívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost

SSKJ²

nèobjemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. zelo velik: neobjemljiva prostranost / neobjemljiva sreča

SSKJ²

nèobklesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obklesan: ograja iz neobklesanih kamnov / ekspr. neobklesane misli

SSKJ²

nèobledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne obledi: neobledljiva barva obleke

SSKJ²

nèoblíčen -čna -o prid. (ȅ-ī ȅ-ȋ)
knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno
♦ pravn. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana

SSKJ²

nèobligáten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo

SSKJ²

nèobljúden -a -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši

SSKJ²

nèobljúdenost -i ž (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaseljenost, neposeljenost: neobljudenost gozdnatih predelov

SSKJ²

nèoborožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen

SSKJ²

nèobrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obrabljen: stroj je še neobrabljen / ekspr. neobrabljeni, sveži izrazi

SSKJ²

nèobrabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv

SSKJ²

nèobrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obran: neobrana češnja / neobran pridelek; neobrano sadje / pes je dobil še neobrano kost

SSKJ²

nèobrásel -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [neobrasəu̯; neobrastəu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada

SSKJ²

nèobráščen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni obraščen: gol, neobraščen hrib / na neobraščenem obrazu so se poznale brazgotine

SSKJ²

nèobremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost
♦ pravn. neobremenjeno zemljišče

SSKJ²

nèobremenjênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost

SSKJ²

nèobrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obrezan: gnilo, neobrezano jabolko / drevesa so še neobrezana / neobrezan rob
♦ zal. neobrezana knjiga

SSKJ²

nèobrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada

SSKJ²

nèobrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj
♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela

SSKJ²

nèobrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje

SSKJ²

nèobŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄)
1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika
● ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje

nèobŕzdano

prisl.:

neobrzdano veseljačiti

SSKJ²

nèobŕzdanost -i ž (ȅ-r̄)
knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok

SSKJ²

nèobsegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da obseči: neobsegljivo vesolje

SSKJ²

nèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo

SSKJ²

nèobstájanje -a s (ȅ-ā)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèobstòj -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju

SSKJ²

nèobstojèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari

SSKJ²

nèobstójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne
♦ jezikosl. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja; kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi

SSKJ²

nèobstójnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka

SSKJ²

nèobtesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan

SSKJ²

nèobtežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki

SSKJ²

nèobveščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost

SSKJ²

nèobveščênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost

SSKJ²

nèobvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem
♦ pravn. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam

nèobvézno

prisl.:

neobvezno izjaviti kaj

SSKJ²

nèobvéznost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi

SSKJ²

nèobvládan -a -o prid.(ȅ-ā)
ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza

nèobvládano

prisl.:

neobvladano je zakričala na mater

SSKJ²

nèobvládanost -i ž (ȅ-ā)
lastnost, značilnost neobvladanega človeka: ni znal poiskati vzroka otrokove neobvladanosti / neobvladanost gibov

SSKJ²

nèobvladljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik

SSKJ²

nèobvladljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neobvladljivega: neobvladljivost naravnih pojavov

SSKJ²

nèobzíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje

SSKJ²

nèobzírnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo

SSKJ²

nèocarínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen

SSKJ²

nèocénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo
♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike

SSKJ²

nèocenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi
2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda

SSKJ²

nèočíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda
♦ voj. neočiščeno minsko polje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèočíten -tna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake

nèočítno

prisl.:

neočitno storiti

SSKJ²

néodarvinízem -zma m (ẹ̑-ī)
teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem

SSKJ²

nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški
2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo

SSKJ²

nèoddán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje
● pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno

SSKJ²

nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari
// skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile

SSKJ²

nèodgôvor -a m (ȅ-ȏ)
kar je nasprotno, drugačno od odgovora: odgovoril je z neodgovorom; neodgovor ministrstva

SSKJ²

nèodgovóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja
♦ pravn. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje
2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki

nèodgovórno

prisl.:

neodgovorno delati, ravnati

SSKJ²

nèodgovórnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. kdor ne dela v skladu z moralnimi načeli: to je ravnanje neodgovornežev

SSKJ²

nèodgovórnost -i ž (ȅ-ọ́)
ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe

SSKJ²

neodím -a m (ȋ)
kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd:

SSKJ²

nèodjemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neodvzemljiv: neodjemljiva pravica

SSKJ²

nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. star. nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno
2. knjiž. nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi

nèodjenljívo

prisl.:

neodjenljivo se boriti, se truditi

SSKJ²

nèodjenljívost -i ž (ȅ-í)
star. nepopustljivost: nasprotoval mu je z vso svojo neodjenljivostjo / neodjenljivost pri delu vztrajnost

SSKJ²

nèodklonljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost

SSKJ²

nèodkrít -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede

nèodkríto

prisl.:

neodkrito govoriti, ravnati

SSKJ²

nèodkritosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ)
ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi

SSKJ²

nèodkritosŕčnež -a m (ȅ-ȓ)
ekspr. neodkritosrčen človek: hinavci in neodkritosrčneži

SSKJ²

nèodkritosŕčnost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost

SSKJ²

nèodkrítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed

SSKJ²

nèodlóčen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre
2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno
♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas

nèodlóčeno

prisl.:

moštvi sta igrali neodločeno

neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèodlóčen2 -čna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom

nèodlóčno

prisl.:

neodločno odgovoriti

SSKJ²

nèodlóčenost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme

SSKJ²

nèodločílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče

SSKJ²

nèodlóčnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. neodločen človek: je velik neodločnež; strahopetneži in neodločneži

SSKJ²

nèodlóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost

SSKJ²

nèodlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. neodložljiv: neodložni opravki

SSKJ²

nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva
// knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi

nèodložljívo

prisl.:

neodložljivo reševati kaj

SSKJ²

nèodložljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev

SSKJ²

nèodméven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura

SSKJ²

nèodmévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih

SSKJ²

nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž.
1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje
2. zastar. nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi

nèodnehljívo

prisl.:

neodnehljivo preganjati, uničevati

SSKJ²

nèodnehljívost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost

SSKJ²

nèodobrávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj

SSKJ²

nèodoljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje

SSKJ²

nèodpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost:

SSKJ²

nèodpláčen -čna -o prid. (ȅ-á)
pravn. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja

SSKJ²

nèodplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odplačati: neodplačljiv dolg

SSKJ²

nèodpodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati

SSKJ²

nèodpóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna
2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila

SSKJ²

nèodpórnost -i ž (ȅ-ọ́)
1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèodposlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni odposlan: odgovor je napisan, a neodposlan; neodposlano pismo

SSKJ²

nèodpovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba

SSKJ²

nèodpravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odpraviti: neodpravljive napake

SSKJ²

nèodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti
♦ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično

SSKJ²

nèodpústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka

SSKJ²

nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje
// ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda

nèodpustljívo

prisl.:

igrali so neodpustljivo slabo

SSKJ²

nèodrásel -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [neodrasəu̯; neodrastəu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival

SSKJ²

nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo
2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji

SSKJ²

nèodstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi

SSKJ²

nèodstranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad

SSKJ²

nèodsvojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina

SSKJ²

nèodtujljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do življenja

SSKJ²

nèodtujljívost -i ž (ȅ-í)
pravn. značilnost neodtujljivega: nedeljivost in neodtujljivost pravic in svoboščin

SSKJ²

nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni
// svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost
2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list
♦ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica

nèodvísno

prisl.:

delovati neodvisno od človekove volje

SSKJ²

nèodvísnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki

SSKJ²

nèodvísnik -a m (ȅ-ȋ)
1. kdor ne pripada nobeni skupini, stranki: izvolili so sposobne ljudi iz vrst neodvisnikov / kulturni neodvisniki
2. kdor ni (več) odvisen od mamil: po zdravljenju v centru je postal neodvisnik

SSKJ²

nèodvísnost -i ž (ȅ-í)
stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost

SSKJ²

nèodvračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neodvrnljiv, neizogiben: neodvračljiva nesreča / neodvračljiva smrt, usoda

SSKJ²

nèodvráten -tna -o prid. (ȅ-ā)
zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda

SSKJ²

nèodvrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne sme odvreči, zavreči: kulturna dediščina je neodvrgljiva sestavina naroda

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèodvrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega

SSKJ²

nèodvzemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme odvzeti: neodvzemljiva posest / neodvzemljive dolžnosti, pravice

SSKJ²

nèodvzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica

SSKJ²

nèodžêjan -a -o prid. (ȅ-ȇ)
ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina
● knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene

SSKJ²

néofašíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov

SSKJ²

néofašístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije

SSKJ²

néofašízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem

SSKJ²

nèoficiálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor

SSKJ²

neofít -a m (ȋ)
rel. novokrščenec: gorečnost neofitov
♦ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod

SSKJ²

neogén -a m (ẹ̑)
geol. mlajši terciar:

SSKJ²

nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni

SSKJ²

nèogíbnost -i ž (ȅ-ī)
neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe

SSKJ²

nèogróžen -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci

SSKJ²

néoimperialízem -zma m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: ameriški neoimperializem; krepitve neoimperializma

SSKJ²

néoimpresionízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu

SSKJ²

néokapitalíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neokapitalizma: upreti se pritiskom neokapitalistov

SSKJ²

néokapitalístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje

SSKJ²

néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ī)
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem

SSKJ²

néokatehúmen -a m (ẹ̑-ū) rel.
pripadnik neokatehumenata: neokatehumeni so se zbrali v ljubljanski stolnici

SSKJ²

néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: pomagala jima je zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

néokatehúmenski -a -o prid. (ẹ̑-ū)
nanašajoč se na neokatehumene ali neokatehumenat: neokatehumenska skupina; neokatehumenske skupnosti; neokatehumensko gibanje; neokatehumensko občestvo

SSKJ²

néokatolicízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem

SSKJ²

néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni

SSKJ²

nèokléščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen

SSKJ²

néokolonialíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti
// nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države

SSKJ²

néokolonialístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neokolonializem: nasprotovati imperialističnim in neokolonialističnim interesom

SSKJ²

néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ī)
po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu

SSKJ²

neokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. okoren, neroden2: neokoren človek / stare, neokorne puške

SSKJ²

néokorporativízem -zma m (ẹ̑-ī)
sodelovanje velikih organiziranih interesnih skupin v političnem odločanju in izvajanju zlasti socialnih in ekonomskih politik: neokorporativizem zavrača kakršno koli avtoritarno ali totalitarno usmeritev

SSKJ²

nèokován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico

SSKJ²

nèokrašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni okrašen: zapuščen, neokrašen grob; neokrašena okna

SSKJ²

nèokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
okoren, neroden2: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki
● ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv

SSKJ²

nèokrétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje

SSKJ²

nèokŕnjen -a -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva

SSKJ²

nèokŕnjenost -i ž (ȅ-r̄)
lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države

SSKJ²

nèokrúšen -a -o prid. (ȅ-ū)
ki ni okrušen: neokrušena posoda

SSKJ²

nèokús -a m (ȅ-ȗ)
kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo

SSKJ²

nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
● ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke

nèokúsno

prisl.:

neokusno pripravljena jed

neokusno opremljeno stanovanje

SSKJ²

nèokúsnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč
// ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti

SSKJ²

nèokúžen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèolastnínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni olastninjen: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjena podjetja; neolastninjeno premoženje

SSKJ²

nèolépšan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni olepšan: neolepšana resnica

SSKJ²

nèolesenèl in nèolesenél -éla -o [neoleseneu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni olesenel: neolesenelo steblo

SSKJ²

néoliberálec -lca m (ẹ̑-ȃ)
pristaš neoliberalizma: slovenski neoliberalci; vnet neoliberalec; Evropa je vedno bolj razcepljena na neoliberalce in socialdemokrate

SSKJ²

néoliberálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na neoliberalizem: neoliberalni kapitalizem; neoliberalna ekonomija; neoliberalna politika; neoliberalna reforma

SSKJ²

néoliberalístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neoliberalizem: neoliberalistični pogled na svet; položaj umetnosti in gledališča v neoliberalistični družbi; neoliberalistična ekonomska politika; neoliberalistična ideologija

SSKJ²

néoliberalizácija -e ž (ẹ̑-á)
uveljavljanje neoliberalistične miselnosti: neoliberalizacija gospodarstva, družbe, države; boj proti neoliberalizaciji

SSKJ²

néoliberalízem -zma m (ẹ̑-ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo: ekonomski neoliberalizem; kritik neoliberalizma; ključna strategija neoliberalizma predpostavlja svobodno tržišče in svobodno trgovino; uveljavitev neoliberalizma

SSKJ²

nèolíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje

SSKJ²

nèolíkanec -nca m (ȅ-ȋ)
ekspr. neolikan človek: ne druži se s takimi neolikanci

SSKJ²

nèolíkanost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti

SSKJ²

neolítik -a m (í)
arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik

SSKJ²

neolítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na neolitik: neolitsko naselje, orodje / neolitska doba

SSKJ²

neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: raziskave teoretičnih vprašanj neologije
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizem: prevajalec si mora včasih kako besedno igro ali neologijo izmisliti

SSKJ²

neologízem -zma m (ī)
jezikosl. nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka: uvajati neologizme

SSKJ²

nèolúpljen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni olupljen: neolupljen krompir; neolupljena jabolka / neolupljeno deblo

SSKJ²

nèolúščen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni oluščen: neoluščen grah / neoluščeno seme

SSKJ²

nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna
● ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto

SSKJ²

nèomadeževánost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni

SSKJ²

nèomahljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv
// star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèomahljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost neomahljivega človeka: občudovali so njegovo odločnost in neomahljivost

SSKJ²

nèomaján tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā)
nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija

SSKJ²

nèomájen -jna -o prid. (ȅ-ā)
nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost

nèomájno

prisl.:

neomajno skleniti, verjeti kaj

SSKJ²

nèomajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neomajen: neomajljiv sklep / neomajljiva ljubezen, volja

SSKJ²

nèomájnost -i ž (ȅ-ā)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neomajnega: neomajnost njegovega sklepa jih je presenetila / njena neomajnost ga je zmedla

SSKJ²

nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno
♦ geom. neomejena ravna črta premica; pravn. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem

nèomejêno

prisl.:

neomejeno vladati, zaupati

neomejeno vdan

SSKJ²

nèomejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic

SSKJ²

nèoménjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni omenjen: v bibliografiji neomenjena dela

SSKJ²

nèometán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni ometan: neometan zid; vselili so se v še neometano hišo

SSKJ²

neomicín -a m (ȋ)
farm. antibiotik proti boleznim črevesja in proti tuberkulozi:

SSKJ²

nèomíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nekulturen: neomikan človek / neomikani narodi

SSKJ²

nèomíkanec -nca m (ȅ-ȋ)
knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka

SSKJ²

nèomíkanost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. nekulturnost: vzrok je v neomikanosti teh ljudi

SSKJ²

nèomláčen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni omlačen: neomlačeno žito

SSKJ²

nèomláten -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni omlaten: neomlateno žito

SSKJ²

nèomočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
kem. ki se ne veže z vodo: olja so neomočljiva

SSKJ²

nèomožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena

SSKJ²

néon -a m (ẹ̑)
1. kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ne: z neonom polnjene svetilne cevi
2. pog. fluorescenčna razsvetljava: v lokalu imajo neon

SSKJ²

néonacíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neonacizma: izzivanje neonacistov

SSKJ²

néonacístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neonaciste ali neonacizem: neonacistična organizacija / neonacistično zborovanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

néonacízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni: pojavljanje neonacizma

SSKJ²

néonatálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
1. ki se pojavlja v prvih štirih tednih življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost
2. namenjen za preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: neonatalni oddelek bolnišnice; neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; neonatalna pediatrija

SSKJ²

néonatológ -a m (ẹ̑-ọ̑)
zdravnik specialist za neonatologijo: nad nedonošenčki v inkubatorju sta bedela neonatologa; neonatolog in pediater

SSKJ²

néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: sodoben inkubator je nadomestil dotrajanega v službi za neonatologijo; ultrazvočna diagnostika v neonatologiji
// veda o tem: izbrana poglavja iz neonatologije

SSKJ²

nèonesnážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni onesnažen: neonesnažen zrak; neonesnažena voda, zemlja; neonesnaženo območje, okolje

SSKJ²

nèonesnáženost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neonesnaženega: industrijska, prometna neonesnaženost; neonesnaženost okolja; ohranjanje neonesnaženosti

SSKJ²

néonka -e ž (ẹ̑)
1. pog. neonska žarnica: neonke oddajajo bolj hladno svetlobo; modra, rdeča neonka; utripajoče neonke na stropu
2. zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju; gupiji, neonke in pajčolanke

SSKJ²

néonski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na neon: neonski hlapi / neonski napis napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi
♦ elektr. neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene
// pog., v zvezi neonska razsvetljava fluorescenčna razsvetljava: lokal z neonsko razsvetljavo

SSKJ²

nèopázen -zna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen

nèopázno

prisl.:

neopazno oditi

v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja

SSKJ²

nèopazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska

nèopazljívo

prisl.:

neopazljivo se bližati

SSKJ²

nèopáznost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neopaznega: zaradi neopaznosti posmeha si je njegove besede napačno razlagal

SSKJ²

nèopazován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni opazovan: iskal je priložnost, da bi jo neopazovan pogledal; ko je bila neopazovana, se je ozirala po vseh kotih

SSKJ²

nèopážen1 -a -o prid. (ȅ-ȃ)
navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma; patrulja je neopažena obkolila hišo / njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi; njegove zasluge niso ostale neopažene

nèopáženo

prisl.:

neopaženo priti, zbežati

SSKJ²

nèopážen2 -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni opažen, ni obit: neopažene stene

SSKJ²

nèoperabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
med. ki se ne da operirati: neoperabilen karcinom

SSKJ²

nèopíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo

SSKJ²

nèopísen1 -sna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost

SSKJ²

nèopísen2 -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko:

SSKJ²

nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo

nèopisljívo

prisl.:

neopisljivo lep pogled

SSKJ²

néoplatónik -a m (ẹ̑-ọ́)
filoz. pristaš neoplatonizma:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

néoplatonízem -zma m (ẹ̑-ī)
filoz. filozofska smer med 3. in 6. stoletjem, ki obnavlja in razvija Platonovo filozofijo: neoplatonizem in gnosticizem

SSKJ²

néoplázma -e ž (ẹ̑-ȃ)
med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba: zdraviti neoplazme

SSKJ²

nèoplojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oplojen: neoplojena krava
♦ biol. neoplojeno jajčece

SSKJ²

nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje
♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili
2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje

nèoporéčno

prisl.:

neoporečno živeti

stvar je bila neoporečno ugotovljena

SSKJ²

nèoporéčnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost

SSKJ²

nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek

nèoporekljívo

prisl.:

neoporekljivo dokazati

SSKJ²

nèoportún -a -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna

SSKJ²

néopozitivízem -zma m (ẹ̑-ī)
filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem: predhodniki neopozitivizma

SSKJ²

nèoprán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / pog. neoprani lasje neumiti

SSKJ²

nèopravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela
♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti
2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum

nèopravíčeno

prisl.:

neopravičeno odsoten

SSKJ²

nèopravíčenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov
// publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov

SSKJ²

nèopravičljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje

nèopravičljívo

prisl.:

neopravičljivo se vesti

SSKJ²

nèoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni opravljen: čaka ga še dosti neopravljenega dela / živina je še neopravljena

SSKJ²

nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen

nèopredeljêni

-a -o sam.:

neopredeljeni so nastopili samostojno

v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega

SSKJ²

nèopredeljênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neopredeljenega: neopredeljenost pojava / časovna neopredeljenost dela / idejna, nazorska neopredeljenost

SSKJ²

nèopredeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da opredeliti: zgodovinsko neopredeljiv pojav / blago neopredeljive barve nedoločljive; sam.: v njegovem bistvu je nekaj neopredeljivega

SSKJ²

nèopredeljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neopredeljivega: časovna neopredeljivost dogajanja

SSKJ²

nèoprémljen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo; stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola

SSKJ²

nèoprémljenost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami

SSKJ²

neoprén -a m (ẹ̑)
kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèoprézen -zna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
nepreviden2, nepazljiv: do nesreče je prišlo, ker so bili delavci neoprezni / z neopreznim prijemom je sprožil kamenje

nèoprézno

prisl.:

neoprezno ravnati s čim

SSKJ²

nèoprijemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega

SSKJ²

nèoprostljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da oprostiti: neoprostljiva zamuda / neoprostljivo ravnanje

SSKJ²

néorealístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neorealizem: neorealistični filmi; neorealistična umetnost / neorealistične tendence

SSKJ²

néorealízem -zma m (ẹ̑-ī)
realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni: dokumentarnost neorealizma / italijanski neorealizem

SSKJ²

nèorgáničen -čna -o prid. (ȅ-á)
knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj

SSKJ²

nèorgáničnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost

SSKJ²

nèorganizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni organiziran: neorganizirana dejavnost; neorganizirano delo / neorganizirana, neurejena skupina ljudi / pritegnili bodo še vse neorganizirane mladince

SSKJ²

nèorganizíranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neorganiziranega: zaradi neorganiziranosti delo ni imelo zaželenega uspeha / neorganiziranost proizvodnje / govorili so o neorganiziranosti delavcev

SSKJ²

nèorgánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni organski: organska in neorganska narava / neorgansko gnojilo / knjiž. neorganski pojav, razvoj
♦ grad. neorganska gradnja gradnja, ki se ne sklada z okoljem; kem. neorganske sestavine, snovi anorganske sestavine, snovi

nèorgánsko

prisl.:

neorgansko naturalističen prizor v drami

sam.: nastanek organskega iz neorganskega

SSKJ²

nèorientíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se še ni orientiral, zlasti idejno: mladi, neorientirani ljudje / biti idejno in kulturno neorientiran

SSKJ²

nèorientíranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neorientiranega človeka: spis odkriva avtorjevo neorientiranost; kulturna, politična neorientiranost / neorientiranost takratne kritike je očitna

SSKJ²

nèoriginálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni originalen: neoriginalne ilustracije / neoriginalni pesniški poskusi

SSKJ²

nèoriginálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neoriginalnega: neoriginalnost pesmi / očitali so mu neoriginalnost

SSKJ²

nèorokavíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili
● knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno

SSKJ²

néoromántičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
nanašajoč se na neoromantiko: neoromantična umetnost / neoromantični motiv hrepenenja

SSKJ²

néoromántik -a m (ẹ̑-á)
predstavnik neoromantike: Murn je izrazit neoromantik

SSKJ²

néoromántika -e ž (ẹ̑-á)
lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo

SSKJ²

nèosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna
♦ jezikosl. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe
2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben

nèosébno

prisl.:

neosebno odgovarjati

glas ji je zvenel neosebno

SSKJ²

nèosedlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni osedlan: neosedlan konj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèoskrbován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče

SSKJ²

nèoskrúnjen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava

SSKJ²

nèoskrunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje

SSKJ²

nèoslabljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja

SSKJ²

nèoslajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava

SSKJ²

nèosnován -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum

SSKJ²

nèosnovánost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja

SSKJ²

nèóster -tra tudi -ôstra -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ọ́ ȅ-ó)
ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi
♦ fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage

SSKJ²

nèostrína -e ž (ȅ-í)
fot. lastnost, značilnost neostrega: neostrina posnetka, slike

SSKJ²

nèostvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: načrt je nerealen, neostvarljiv; neostvarljiva ideja, zamisel / njegove želje so neostvarljive

SSKJ²

nèosvéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved

SSKJ²

nèosvéščenost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost neosveščenega človeka: pomanjkanje izobrazbe se kaže v neosveščenosti ljudi

SSKJ²

nèosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor
♦ fot. neosvetljeni film

SSKJ²

nèosvínčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina

SSKJ²

nèosvobojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki (še) ni osvobojen: neosvobojeno ozemlje / neosvobojeni narodi / vznes. naši neosvobojeni bratje

SSKJ²

nèosvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni osvojen: neosvojena dežela / v tem gorovju je še dosti neosvojenih vrhov / ekspr. ta hladna, neosvojena žena ga je vznemirjala

SSKJ²

nèosvojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da osvojiti: neosvojljiva trdnjava / visoki, neosvojljivi vrhovi / ekspr. ponosna, neosvojljiva ženska

SSKJ²

nèoškodován tudi nèoškódovan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ọ̄)
ki ni oškodovan: neoškodovani kupci

SSKJ²

neoteníja -e ž (ȋ)
zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu

SSKJ²

nèotesán -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami
2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani

nèotesáno

prisl.:

neotesano govoriti, se vesti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèotesánec -nca m (ȅ-á)
ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani

SSKJ²

nèotesánka -e ž (ȅ-á)
ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to

SSKJ²

nèotesánost -i ž (ȅ-á)
ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost

SSKJ²

nèotipljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega

SSKJ²

nèotipljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neotipljivega: neotipljivost zraka

SSKJ²

neotomízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki obnavlja in razvija filozofijo Tomaža Akvinskega: pripadniki neotomizma na Slovenskem

SSKJ²

nèotróški -a -o prid.(ȅ-ọ́)
ki ni otroški: neotroški glas; bled, neotroški obrazek / dekletce ima posebne, čisto neotroške navade

nèotróško

prisl.:

neotroško resen, zamišljen otrok

sam.: v njenih očeh je nekaj neotroškega

SSKJ²

nèovíran -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir

nèovírano

prisl.:

neovirano napredovati

SSKJ²

nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv

nèovrgljívo

prisl.:

neovrgljivo dokazati, potrditi

SSKJ²

nèovŕžen1 -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev

SSKJ²

nèovŕžen2 -žna -o prid. (ȅ-ȓ)
star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica

nèovŕžno

prisl.:

neovržno dokazati

SSKJ²

nèozavéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. nezaveden, neosveščen: neozaveščena mladina

SSKJ²

nèozdráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
star. neozdravljiv: neozdravna bolezen / neozdraven bolnik

SSKJ²

nèozdravljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik

nèozdravljívo

prisl.:

biti neozdravljivo bolan

SSKJ²

nèozvóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni ozvočen: govoril je v neozvočeni dvorani
♦ film. neozvočena kopija filma

SSKJ²

nèožénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški
● ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen

SSKJ²

nèožénjenec -nca m (ȅ-ẹ́)
ekspr. neporočen moški: najraje je bil v veseli družbi neoženjencev

SSKJ²

nèožénjenost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje neporočenega moškega: neoženjenost ga ni motila

SSKJ²

NÉP in nép -- tudi NÉP in nép -a m (ẹ̑)
krat. ekonomska politika v Sovjetski zvezi pod Leninom v 20. letih 20. stoletja:

SSKJ²

nèpakíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pakiran: nepakirano blago

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihe
♦ mat. neparno število liho število

SSKJ²

nèparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni parlamentaren: neparlamentarna skupina / parlamentarne in neparlamentarne oblike boja / ekspr. neparlamentarno izražanje, ravnanje
♦ polit. neparlamentarna vlada v nekaterih državah vlada, ki ni odgovorna parlamentu, ni sestavljena iz članov parlamenta

SSKJ²

nèpártijec -jca m (ȅ-á)
pog., v socializmu kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce

SSKJ²

nèpártijski -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na nepartijce: nepartijske organizacije / nepartijski časopisi

SSKJ²

nèpasterizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pasteriziran: prodajo nepasteriziranega mleka so prepovedali

SSKJ²

nèpatétičen -čna -o prid. (ȅ ẹ́)
ki ni patetičen: nepatetične pesmi; uprizoritev je bila živa in nepatetična / nepatetičen človek

SSKJ²

nèpázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje

SSKJ²

nèpazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem

nèpazljívo

prisl.:

nepazljivo poslušati

SSKJ²

nèpazljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepazljiv človek: v razredu je bilo precej nepazljivcev

SSKJ²

nèpazljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev

SSKJ²

nèpáznost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev

SSKJ²

nepázoma prisl. (ȃ) zastar.
1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja
2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč

SSKJ²

nèpážnja -e ž (ȅ-á)
knjiž. nepazljivost: vzrok nesreče je bila nepažnja / čutil je, da jo je s svojo nepažnjo prizadel nepozornostjo

SSKJ²

nèpecljàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
bot. ki nima peclja; sedeč: nepecljati cvet, list, plod

SSKJ²

nèpedagóški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni pedagoški: nepedagoški ukrep / pedagoški in nepedagoški poklici

SSKJ²

nèperiódičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni periodičen: neperiodičen pojav / periodične in neperiodične publikacije

SSKJ²

Néperjev -a -o prid. (ẹ̑)
mat., v zvezi Neperjev logaritem logaritem z logaritemsko osnovo e:

SSKJ²

nèperspektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni perspektiven: turistično neperspektivni kraji

SSKJ²

nèperspektívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike

SSKJ²

nèpésnik -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni pesnik: pesniki in nepesniki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpésniški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pesniški: vsakdanje, nepesniške besede

SSKJ²

nèpietéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje

SSKJ²

nèpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni pisan, ni zapisan: pisano in nepisano leposlovje
// nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nepisani zakoni; nepisana pravila

SSKJ²

nèpísmen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje
// slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen

nèpísmeni

-a -o sam.:

organizirali so tečaj za nepismene

SSKJ²

nèpísmenost -i ž (ȅ-ȋ)
neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost
// slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost

SSKJ²

nèpíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni piten: ta voda je nepitna / nepitna voda

SSKJ²

nèpláčan -a -o prid.(ȅ-á)
ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov

nèpláčano

prisl.:

neplačano si prisvojiti kaj

SSKJ²

nèplačevánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od plačevanja: neplačevanje davkov, dolgov

SSKJ²

nèplačílo -a s (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od plačila: neplačilo dolgov, računov

SSKJ²

nèplačník -a m (ȅ-í)
kdor česa ne plača ali noče plačati: kronični neplačnik davkov; neplačnik najemnine; seznam neplačnikov

SSKJ²

nèplaníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. ki ni planiran: neplaniran razvoj; neplanirana proizvodnja

SSKJ²

nèplánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. nenačrten: neplanska proizvodnja; neplansko delo

nèplánsko

prisl.:

neplansko izkoriščati gozdove

SSKJ²

nèplástičen -čna -o prid. (ȅ-á)
knjiž. ki ni plastičen, ni nazoren: neplastični filmski liki; neplastično predstavljanje življenja

SSKJ²

nèplástičnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. lastnost, značilnost neplastičnega: neplastičnost likov, predstav

SSKJ²

nèplaválec -lca [neplavau̯ca in neplavalca] m (ȅ-ȃ)
kdor ni plavalec: v razredu je precej neplavalcev; organizirali so tečaj za neplavalce / bazen za neplavalce

SSKJ²

nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe
2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta
3. ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani
♦ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno

nèplemeníto

prisl.:

neplemenito ravnati s kom

SSKJ²

nèplémič -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni plemič: plemiči in neplemiči

SSKJ²

nèplémiški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na neplemiče: neplemiški rod / spopad med plemiško in neplemiško miselnostjo

SSKJ²

nèplesálec -lca [neplesau̯ca tudi neplesalca] m (ȅ-ȃ)
kdor ni plesalec: v dvorani je bilo več neplesalcev kot plesalcev

SSKJ²

nèplóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni ploden: neploden moški; žena je bila neplodna / neplodna krava jalova / neplodno drevo / neplodna zemlja / ekspr. neplodno delo, razpravljanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèplódnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe

SSKJ²

nèplôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni ploven: jezero je bilo zaradi vetra skoraj neplovno / plovne in neplovne reke

SSKJ²

nèpobárvan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pobarvan: nepobarvana klop, miza / ima naravne, nepobarvane lase

SSKJ²

nèpobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša

SSKJ²

nèpobíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna

nèpobítno

prisl.:

nepobitno dokazati

napovedi so nepobitno držale

/ ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh

SSKJ²

nèpoboljšljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velik
● ekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist

SSKJ²

nèpoboljšljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec

SSKJ²

nèpoboljšljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja

SSKJ²

nepočákan -a -o prid. (ȃ)
knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo

SSKJ²

nepočákanec -nca m (ȃ)
knjiž. neučakan človek: pred blagajno so se prerivali nepočakanci

SSKJ²

nepočákanost -i ž (ȃ)
knjiž. neučakanost: njegova nepočakanost bi ga skoraj pogubila / ob misli na pohod jih je prevzela nepočakanost; srce mu je razbijalo od nepočakanosti

SSKJ²

nepočákaven -vna -o prid. (ā)
star. neučakan: vozili so zelo hitro, ker je bilo dekle tako nepočakavno

SSKJ²

nepočakljív -a -o prid. (ī í)
star. neučakan: upniki so postali nepočakljivi

SSKJ²

nèpočesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana

SSKJ²

nèpodaljšljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme (časovno) podaljšati: nepodaljšljiv rok, termin

SSKJ²

nèpodjéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten

SSKJ²

nèpodkletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena

SSKJ²

nèpodkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni podkovan: nepodkovani konji / v hribe je šel v nepodkovanih čevljih / ekspr. v slovnici je popolnoma nepodkovan

SSKJ²

nèpodkúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa

SSKJ²

nèpodkupljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpodkupljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepodkupljivega človeka: cenijo ga zaradi njegove nepodkupljivosti

SSKJ²

nèpodložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podložen: ramena obleke so nepodložena / nepodloženi plašč; nepodloženo krilo

SSKJ²

nèpodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna

SSKJ²

nèpodóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna

SSKJ²

nèpodožívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nedoživljen, nedoživet: njegov odnos do opisovanih oseb je papirnat, nepodoživljen

SSKJ²

nèpodpís -a m (ȅ-ȋ)
dejstvo, da kaj ni podpisano, se ne podpiše: razlogov za nepodpis pogodbe za zdaj še ni natančneje pojasnil; nepodpis sporazuma

SSKJ²

nèpodpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni podpisan: nepodpisan članek; nepodpisano pismo / nepodpisan člankar, pisatelj

SSKJ²

nèpodpísnik -a m (ȅ-ȋ)
kdor česa, navadno uradnega, ne podpiše: sporazum z več kot polovico podpisov bo veljal tudi za nepodpisnike; nepodpisnik peticije

SSKJ²

nèpodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni podprt: padel je z nepodprte lestve / njegov predlog je ostal nepodprt

SSKJ²

nèpodrêjanje -a s (ȅ-é)
kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam

SSKJ²

nèpodrejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva

SSKJ²

nèpodrejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, stanje nepodrejenega: gospodarska nepodrejenost / nepodrejenost oblasti določene države

SSKJ²

nèpoétičen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
nepesniški: vsakdanje, nepoetične besede

SSKJ²

nèpogasljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pogasiti: nepogasljiv ogenj, požar / ekspr. nepogasljiva žeja zelo velika

SSKJ²

nèpogléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz

SSKJ²

nèpogójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
pravn. ki ni pogojen: nepogojna kazen

nèpogójno

prisl.:

nepogojno obsojen

SSKJ²

nèpogóst -a -o prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ̄)
ki ni pogost: nepogosti obiski / take pripovedi so danes nepogoste

SSKJ²

nèpogréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih

SSKJ²

nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
● ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo

nèpogrešljívo

prisl.:

nepogrešljivo sklepati

SSKJ²

nèpogrešljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpogŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni pogrnjen: sedli so za nepogrnjeno mizo

SSKJ²

nèpogúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka poguma, odločnosti: fant je preveč nepogumen / knjiž. do tega problema imajo nepogumen odnos

SSKJ²

nèpojásnjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pojasnjen, ni razložen: nepojasnjene jezikovne posebnosti; nepojasnjena pravila igre / izginili so na nepojasnjen način / nepojasnjen zločin

SSKJ²

nèpojasnjív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nepojasnljiv: nepojasnjivo vedenje / v povesti se kaže neka nepojasnjiva moč

SSKJ²

nèpojasnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo

SSKJ²

nèpojmljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom

nèpojmljívo

prisl.:

bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana

SSKJ²

nèpojmljívost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nerazumljivost: nepojmljivost ideje, pojava

SSKJ²

nèpoklícan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nav. ekspr. ki ni poklican, ni usposobljen za kaj: za presojanje tega problema se čuti nepoklicanega
// nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepoklicanih gostov; mednje je prišel nepoklican
// neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nepoklicane roke

nèpoklícano

prisl.:

nepoklicano poučevati

SSKJ²

nèpoklícanec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr.
1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci
// kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev
2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril

SSKJ²

nèpoklícen -cna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine

nèpoklícno

prisl.:

nepoklicno se ukvarjati s čim

SSKJ²

nèpokòj -ója in -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó)
knjiž. nemir: nepokoj v dvorani se je brž polegel / delati nepokoj / polastil se ga je nepokoj / njegov obraz izraža nepokoj

SSKJ²

nèpokójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje

nèpokójno

prisl.:

oči so nepokojno gledale proti vratom

SSKJ²

nèpokončljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neuničljiv: energija je nepokončljiva

SSKJ²

nèpokopán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla

SSKJ²

nèpokorávanje -a s (ȅ-ȃ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom

SSKJ²

nèpokóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi

SSKJ²

nèpokórnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nepokoren človek: nepokorneže je oblast kaznovala

SSKJ²

nèpokórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti

SSKJ²

nepokórščina -e ž (ȅ-ọ̄)
kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti

SSKJ²

nèpokošèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat
2. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev

SSKJ²

nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča
// za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček

SSKJ²

nèpokvárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce

SSKJ²

nèpokvárjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nepokvarjenega: nepokvarjenost živil / v tej odločitvi se kaže nepokvarjenost mladine

SSKJ²

nèpokvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago

SSKJ²

nèpolarizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja:

SSKJ²

nèpolítičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki

SSKJ²

nèpôln -a -o [nepou̯n] prid. (ȅ-ȏ ȅ-ó)
ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena
♦ pravn. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden

SSKJ²

nèpôlnjen -a -o [nepou̯njen] prid. (ȅ-ó)
ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni

SSKJ²

nèpolnoléten -tna -o [nepou̯noletən] prid. (ȅ-ẹ̑)
ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci

SSKJ²

nepomágan -a -o prid. (á)
star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan

SSKJ²

nèpomagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv

SSKJ²

nèpomagljívost -i ž (ȅ-í)
star. nebogljenost: moral je priznati svojo nepomagljivost

SSKJ²

nèpomémben -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev
// knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir

nèpomémbno

prisl.:, v povedni rabi

kaj si misli pri tem, je nepomembno

SSKJ²

nèpomémbnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepomemben človek: zaničevan nepomembnež; imajo ga za nepomembneža

SSKJ²

nèpomémbnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost nepomembnega: nezgoda jim je kljub nepomembnosti pokvarila izlet / zavedal se je svoje nepomembnosti / knjiž. bolela ga je nepomembnost njegovega naroda / govoriti, pripovedovati nepomembnosti

SSKJ²

nèpomíčen -čna -o prid.(ȅ-ī)
nepremičen: pomična in nepomična okna / stal je tam brez besed in nepomičen

nèpomíčno

prisl.:

nepomično je upiral oči v prijatelja

SSKJ²

nèpomírjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pomirjen: ostal je nepomirjen / nepomirjen strah / nepomirjeni odnosi med ljudmi

SSKJ²

nèpomirljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo
2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud

SSKJ²

nèpomirljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepomirljivega: nepomirljivost sprtih strank / publ. nepomirljivost nasprotij, stališč

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpomít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pomit: nepomita posoda; nepomita okna

SSKJ²

nèpomogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled

SSKJ²

nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri
// nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva

SSKJ²

nèponarejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine

SSKJ²

nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno

nèponovljívo

prisl.:

neponovljivo miniti

neponovljivo lep

sam.: doživel je nekaj neponovljivega

SSKJ²

nèpooblaščèn -êna -o prid.(ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni pooblaščen: nepooblaščeni organi; nepooblaščene osebe ne morejo prevzeti vrednostnih papirjev / za to izjavo je bil nepooblaščen

nèpooblaščêno

prisl.:

nepooblaščeno razpolagati s čim

SSKJ²

nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje
2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca

SSKJ²

nèpopísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni popisan: vzel je nepopisan list papirja in začel pisati
● knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj

SSKJ²

nèpopísen -sna -o prid. (ȅ-ī)
1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje

nèpopísno

prisl.:

nepopisno se razveseliti

nepopisno lepa pokrajina

SSKJ²

nèpopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje

nèpopisljívo

prisl.:

sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo

SSKJ²

nèpopít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina

SSKJ²

nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
● knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito

SSKJ²

nèpopôln -a -o [nepopou̯n] prid. (ȅ-ȏ)
ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano
♦ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; jezikosl. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev

nèpopôlno

prisl.:

nepopolno odgovarjati

SSKJ²

nèpopôlnost -i [nepopou̯nost] ž (ȅ-ȏ)
lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave

SSKJ²

nèpoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki (še) ni popravljen: nepopravljeni čevlji / čakale so ga nepopravljene šolske naloge / nepopravljena krivica ga je bolela

SSKJ²

nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec

nèpopravljívo

prisl.:

nepopravljivo pokvariti

nepopravljivo slab človek

sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega

SSKJ²

nèpopravljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja

SSKJ²

nèpopuláren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
nav. ekspr. ki ni popularen: vlogo so zaupali precej nepopularnemu igralcu / nepopularno ime / publ. končati nepopularno vojno nezaželeno

SSKJ²

nèpopulárnost -i ž (ȅ-ȃ)
nav. ekspr. lastnost nepopularnega človeka: gibanje ni uspelo zaradi nepopularnosti voditelja

SSKJ²

nèpopustljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna
2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb

nèpopustljívo

prisl.:

nepopustljivo nasprotovati

nepopustljivo odklonilen odnos

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpopustljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepopustljivega človeka: bali so se ga zaradi njegove nepopustljivosti; nepopustljivost do samega sebe; nepopustljivost pri vzgoji

SSKJ²

nèporáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila

SSKJ²

nèporábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki (še) ni porabljen: neporabljen material so odpeljali / neporabljen dopust, kredit

SSKJ²

nèporásel -sla -o tudi nèporástel -tla -o [neporasəu̯; neporastəu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi

SSKJ²

nèporáščen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni poraščen: neporaščen hrib / gladek, neporaščen obraz

SSKJ²

nèporavnán -a -o prid. (ȅ-á)
ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica
● ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti

SSKJ²

neporéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. malovreden, ničvreden: imel je zelo neporednega sina

SSKJ²

nèporočèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni poročen: neporočen moški; tri sestre so poročene, ena pa neporočena

SSKJ²

nèporočênost -i ž (ȅ-é)
stanje neporočenega človeka: pravoslavna in evangeličanska cerkev ne zahtevata neporočenosti za duhovnike; potrdilo o neporočenosti

SSKJ²

nèporúšen1 -a -o prid. (ȅ-ū)
ki ni porušen: neporušena hiša

SSKJ²

nèporúšen2 -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir

SSKJ²

nèporušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost

SSKJ²

nèporušljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neporušljivega: neporušljivost utrdbe / ekspr. neporušljivost njenega zaupanja ga je hrabrila

SSKJ²

nèposedujóč tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
publ., v socializmu, navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu

SSKJ²

nèposeján -a -o prid. (ȅ-ā)
ki ni posejan: nezorana in neposejana njiva

SSKJ²

nèposékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda

SSKJ²

nèposéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni poseljen: neposeljene gorske doline

SSKJ²

nèposéljenost -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost neposeljenega: neposeljenost severnih delov celine

SSKJ²

nèposlôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti
2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: imeti neposloven odnos do strank; prispevek ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah podjetja

SSKJ²

nèposlúh -a m (ȅ-ȗ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèposlúšen -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni

SSKJ²

nèposlúšnež -a m (ȅ-ȗ)
ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi

SSKJ²

nèposlúšnost -i ž (ȅ-ú)
neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine

SSKJ²

nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne

nèposnemljívo

prisl.:

neposnemljivo prikazati kaj

neposnemljivo lep prizor

SSKJ²

nèposnét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni posnet: neposneto mleko

SSKJ²

nèposprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pospravljen: miza je polna nepospravljene posode / nepospravljena soba / nepospravljeni pridelki

SSKJ²

nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑)
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
// ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. ki je zelo malo oddaljen
a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
// ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
♦ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jezikosl. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central

nèposrédno

prisl.:

vedno govori zelo neposredno

neposredno voliti

neposredno vprašati

biti neposredno odgovoren

dobiti kaj neposredno iz tovarne

publ.: neposredno po vojni takoj

neposredno pred odhodom tik

SSKJ²

nèposrédnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo

SSKJ²

nèpostáven -vna -o prid. (ȅ-á)
star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje

SSKJ²

nèpostávnost -i ž (ȅ-á)
star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti

SSKJ²

nèpostlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni postlan: nepostlana postelja

SSKJ²

nèposušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno

SSKJ²

nèposvečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo
● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen

SSKJ²

nèpoškodován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani

SSKJ²

nèpoštèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe

SSKJ²

nèpoštenják -a m (ȅ-á)
ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka

SSKJ²

nèpoštênje -a s (ȅ-é)
knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen

SSKJ²

nèpoštênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov

SSKJ²

nèpotekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja

SSKJ²

nèpotešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce
// knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje
2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpotešênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost

SSKJ²

nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo

nèpotešljívo

prisl.:

nepotešljivo jokati

nepotešljivo jezen, žalosten

SSKJ²

nèpotešljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva

SSKJ²

nepotízem -zma m (ī)
dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom: tipični, učbeniški primeri nepotizma; namigi, obtožbe, očitki o nepotizmu; korpucija, klientelizem in nepotizem / politični, znanstveni nepotizem

SSKJ²

nèpotolažljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv

nèpotolažljívo

prisl.:

še dolgo je nepotolažljivo jokal

SSKJ²

nèpotopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne more potopiti: nepotopljiv čoln; ta ladja je veljala za nepotopljivo

SSKJ²

nèpotopljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotopljivega: nepotopljivost čolna, ladje

SSKJ²

nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem

SSKJ²

nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben
2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave
● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora

nèpotrébno

prisl., v povedni rabi:

nepotrebno je govoriti o tem

nèpotrébni

-a -o sam.:

podporo so dobili potrebni in nepotrebni

po nepotrebnem sem šel tja

po nepotrebnem se jeziš

SSKJ²

nèpotrébnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži

SSKJ²

nèpotrébnica -e ž (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepotrebna, nekoristna ženska: gledajo jo kot kako nepotrebnico

SSKJ²

nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari

SSKJ²

nèpotŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja

SSKJ²

nèpotŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih

SSKJ²

nèpotróšen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek

SSKJ²

nèpotróšen2 -šna -o prid. (ȅ-ọ̄)
nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja

SSKJ²

nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu

nèpotrpežljívo

prisl.:

nepotrpežljivo čakati, poslušati

SSKJ²

nèpotrpežljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca

SSKJ²

nèpotrpežljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost

SSKJ²

nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
1. nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva
2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena
● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpoučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku
// knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav

SSKJ²

nèpoučênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi

SSKJ²

nèpoučljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poučiti: ti novinci so zelo nepoučljivi

SSKJ²

nèpoudárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni
♦ jezikosl. nepoudarjene besede v stavku

SSKJ²

nèpovábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni povabljen: povabljeni in nepovabljeni udeleženci kongresa; sklenila je, da nepovabljena ne gre več v to hišo / ekspr. upam, da nisem nepovabljeni gost nezaželeni

SSKJ²

nèpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki ni povedan, ni izrečen: nezaupanje je čutil iz njenega pogleda in iz nepovedanih besed / ekspr. z njo je odšlo veliko nepovedanih pravljic

SSKJ²

nèpovézan -a -o prid.(ȅ-ẹ́)
ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani
// ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani

nèpovézano

prisl.:

nepovezano pripovedovati

SSKJ²

nèpovézanost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju

SSKJ²

nèpovezovánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke

SSKJ²

nèpovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen

nèpovóljno

prisl.:

nepovoljno vplivati

/ zastar. nepovoljno izobražen nezadostno

SSKJ²

nèpovračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da povrniti: nepovračljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepozabne, nepovračljive ure

SSKJ²

nèpovràt in nèpovrát -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ)
knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat
● vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli

SSKJ²

nèpovráten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost
● knjiž., ekspr. nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so

nèpovrátno

prisl.:

nepovratno miniti, oditi

SSKJ²

nèpovrátnost -i ž (ȅ-ā)
nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost

SSKJ²

nèpovŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni povrnjen: nepovrnjeni stroški / nepovrnjene žaljivke

SSKJ²

nèpovrnljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj

nèpovrnljívo

prisl.:

nepovrnljivo miniti

SSKJ²

nèpovrnljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepovrnljivega: nepovrnljivost časa / sekunde so se leno odmikale v nepovrnljivost

SSKJ²

nèpozáben -bna -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo

nèpozábno

prisl.:

doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin

to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi

SSKJ²

nèpozábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost

SSKJ²

nèpozabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. nepozaben: nepozabljiv dogodek; oče je nepozabljiv

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpoznàn in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á)
1. ki ni poznan: do zdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega
2. star. neznan2: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi

SSKJ²

nèpoznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer

SSKJ²

nèpoznaválec -lca [nepoznavau̯ca tudi nepoznavalca] m (ȅ-ȃ)
kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis

SSKJ²

nèpoznávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja

SSKJ²

nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev
// nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno

SSKJ²

nèpozórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere
// nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum

SSKJ²

nèpozván -a -o prid. (ȅ-á)
zastar. nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepozvanih gostov; pridružil se jim je nepozvan

SSKJ²

nèpožét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami

SSKJ²

nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren

SSKJ²

nèpráktičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve

SSKJ²

nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago

SSKJ²

nèpràv prisl. (ȅ-ȁ)
knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav
● elipt., knjiž. šteli so ga – prav ali neprav – za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav

SSKJ²

nèprávdanski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno

SSKJ²

nèprávden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
pravn. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek

SSKJ²

nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti

SSKJ²

nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila
● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; jezikosl. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega

SSKJ²

nèpravíca -e ž (ȅ-í)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice

SSKJ²

nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje

SSKJ²

nèpravíčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nepravičnega: nepravičnost ocene, presoje / socialna nepravičnost

SSKJ²

nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov

nèpravílno

prisl.:

nepravilno razlagati določbe

nepravilno ocenjeno delo

sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpravílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja
// evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe

SSKJ²

nèpravočásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda

SSKJ²

nèpravosláven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani

SSKJ²

nèpravovéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje

SSKJ²

nèprávšen -šna -o prid. (ȅ-ȃ)
star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden

SSKJ²

nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ)
za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno

SSKJ²

nèprebáven -vna -o prid. (ȅ-á)
neprebavljiv: neprebavna hrana, snov / neprebavno čtivo

SSKJ²

nèprebávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prebavljen: neprebavljena hrana, jed / ekspr. nove, še neprebavljene ideje

SSKJ²

nèprebavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov
// ekspr. slab, nekvaliteten: na hitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest

SSKJ²

nèprebavljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprebavljivega: neprebavljivost nekaterih snovi

SSKJ²

nèpreberljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nečitljiv: nepreberljiv podpis

SSKJ²

nèprebójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki se ne da prebiti: prihiteli so policisti v neprebojnih oblekah / neprebojno steklo / ekspr. neprebojen obkolitveni obroč

SSKJ²

nèprebójnost -i ž (ȅ-ọ̄)
lastnost, značilnost neprebojnega: neprebojnost zidov

SSKJ²

nèprebrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prebran: časopis je ostal na mizi neprebran; neprebrano pismo / fižol je še neprebran
● on ji je kot neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti

SSKJ²

nèprebúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja
● knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi

SSKJ²

nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile
// knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest

SSKJ²

nèprebujênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti

SSKJ²

nèprecenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti

SSKJ²

nèprecenljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neprecenljivega: zavedali so se neprecenljivosti njegovega dela

SSKJ²

nèprecízen -zna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni precizen: neprecizni merilni instrumenti / neprecizno izražanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprecíznost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepreciznega: nepreciznost merilne priprave / nepreciznosti v podatkih

SSKJ²

nèprečíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni prečiščen: neprečiščen sladkor; neprečiščeno olje / knjiž. neprečiščeni nazori nejasni, neizoblikovani

SSKJ²

nèprečíščenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprečiščenega: neprečiščenost sladkorja / knjiž.: neprečiščenost besedila; neprečiščenost formulacij nejasnost, neizoblikovanost

SSKJ²

nèpredélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni predelan: predelana in nepredelana zelenjava / nepredelana učna snov / nepredelane surovine

SSKJ²

nèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki se ne da predreti: nepredirna plast
2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk
// ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev
● knjiž., ekspr. nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna

SSKJ²

nèpredírnost -i ž (ȅ-ī)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepredirnega: nepredirnost megle jih je zelo ovirala / obraz, skrivnosten v svoji nepredirnosti

SSKJ²

nèpredlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ̑)
jezikosl. ki se ne rabi s predlogom: nepredložni predmet

SSKJ²

nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● knjiž. nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

SSKJ²

nèprédnosten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́)
avt., v zvezi neprednostna cesta cesta, na kateri vozila nimajo prednosti pred vozili z drugih cest: pripeljal je po neprednostni cesti

SSKJ²

nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje

SSKJ²

nèpredŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni predrt: nepredrta žoga / nepredrti mehur na nogi se mu je ognojil

SSKJ²

nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo

nèpredstavljívo

prisl.:

jezik se je nepredstavljivo razvil

nepredstavljivo velika sila

SSKJ²

nèpredúšen -šna -o prid.(ȅ-ū ȅ-ȗ)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda
// ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga

nèpredúšno

prisl.:

nepredušno zapreti

SSKJ²

nèpredvíden -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni predviden: ta mesec je imela precej nepredvidenih izdatkov; nastopile so nepredvidene ovire, težave

nèpredvídeno

prisl.:

zamuda je nastala nepredvideno

sam.: zmeraj pride kaj nepredvidenega

SSKJ²

nèpredvidljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave

nèpredvidljívo

prisl.:

napetost se nepredvidljivo stopnjuje

SSKJ²

nèpredvidljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepredvidljivega: nepredvidljivost dogodkov, posledic

SSKJ²

nèpregázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu

SSKJ²

nèpregážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pregažen: nepregažen sneg / slaba, nepregažena pot

SSKJ²

nèpregíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi
♦ jezikosl. nepregibne besedne vrste

SSKJ²

nèpreglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpregléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste
2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo

SSKJ²

nèpreglédnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepreglednega: nepreglednost podatkov / nepreglednost ovinka

SSKJ²

nèpregôren in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄)
teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi

SSKJ²

nèpregorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
teh. v ognju obstojen: nepregorljiva opeka

SSKJ²

nèprehóden1 -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema območjema so neprehodni gozdovi
♦ jezikosl. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo

SSKJ²

nèprehóden2 in nèprehôden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja
// po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna

SSKJ²

nèprehódnost1 -i ž (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
lastnost, značilnost neprehodnega: neprehodnost tropskih gozdov
♦ jezikosl. prehodnost in neprehodnost glagolov; med. neprehodnost črevesa

SSKJ²

nèprehódnost2 in nèprehôdnost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
lastnost, značilnost neprehodnega: zaradi neprehodnosti poti so se odločili za umik

SSKJ²

nèprehójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg

SSKJ²

nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú)
ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom

SSKJ²

nèpreiskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni preiskan: še nepreiskani predeli / to so nepreiskane, nedokazane govorice

SSKJ²

nèpreizkúšen tudi nèpreskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki (še) ni preizkušen: nepreizkušeno orožje / nove, nepreizkušene metode / nepreizkušena zvestoba

SSKJ²

nèprekínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas
♦ avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati
2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost

nèprekínjeno

prisl.:

neprekinjeno delati več ur

razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer

SSKJ²

nèprekínjenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprekinjenega: neprekinjenost kulturnega razvoja

SSKJ²

nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica

nèpreklícno

prisl.:

nepreklicno se odločiti, veljati

to je nepreklicno zadnja uprizoritev

●

publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto

SSKJ²

nèpreklícnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nepreklicnega: zaradi nepreklicnosti njegovega sklepa se ni dalo nič storiti

SSKJ²

nèprekoráčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ)
neprekoračljiv: neprekoračna razpoka / neprekoračna vsota

SSKJ²

nèprekoračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme prekoračiti: neprekoračljiva razpoka / neprekoračljiva meja, pregrada / ekspr. neprekoračljiva vsota ki se ne sme preseči

SSKJ²

nèprekosljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina

nèprekosljívo

prisl.:

neprekosljivo spreten

SSKJ²

nèprekršljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne sme prekršiti: neprekršljiv sklep, zakon; neprekršljiva pravila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprekúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni prekuhan: neprekuhana zelenjava; neprekuhano mleko

SSKJ²

nèprelomljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne sme prelomiti, prekršiti: neprelomljiva obljuba, prisega / neprelomljiv zakon neprekršljiv

SSKJ²

nèprelúknjan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni preluknjan: nepreluknjan list papirja; nepreluknjana žoga

SSKJ²

nèpremágan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni premagan: nepremagani borci; čete so ostale nepremagane / nepremagana stena / nepremagana strast

SSKJ²

nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je nasprotnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo
2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej

nèpremagljívo

prisl.:

izložba ga je nepremagljivo vabila

nepremagljivo zoprn

SSKJ²

nèpremagljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepremagljivega: slovel je po svoji nepremagljivosti; nepremagljivost moštva

SSKJ²

nèpremakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala
// ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema
2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno
● star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi

nèpremakljívo

prisl.:

nepremakljivo vztrajati

SSKJ²

nèpremakljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti

SSKJ²

nèpremenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nespremenljiv: nepremenljiva snov / nepremenljivi zakoni

SSKJ²

nèpremenljívost -i ž (ȅ-í)
star. nespremenljivost: nepremenljivost nekaterih snovi / nepremenljivost njegovih načel

SSKJ²

nèpremerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizmerljiv: te stvari so nepremerljive

SSKJ²

nèpremestljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi

SSKJ²

nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema
// ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
♦ jezikosl. nepremični naglas
2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence
// negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah
3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda

nèpremíčno

prisl.:

nepremično gledati, ležati, stati

nepremično pritrjen

SSKJ²

nèpremíčnica -e ž (ȅ-ȋ)
astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: premičnice in nepremičnice

SSKJ²

nèpremičnína -e ž (ȅ-ī)
nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine
♦ pravn. izvršba na nepremičnine, nepremičninah

SSKJ²

nèpremičnínar -ja m (ȅ-ȋ)
kdor se ukvarja s posredovanjem med prodajalcem in kupcem nepremičnin: s pomočjo nepremičninarja so prvotno ceno nekoliko znižali; podjeten nepremičninar; mnenje nepremičninarja

SSKJ²

nèpremičnínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na nepremičnino: nepremičninsko premoženje

SSKJ²

nèpremíčnost -i ž (ȅ-ī)
1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost
2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost

SSKJ²

nèpremíšljen -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen

nèpremíšljeno

prisl.:

ravnati nepremišljeno

sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega

SSKJ²

nèpremíšljenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepremišljenega človeka: vsega je kriva njegova nepremišljenost / početi nepremišljenosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpremočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da premočiti: jopič iz nepremočljivega blaga; nepremočljivo usnje / nepremočljivi plašč; nepremočljivi škornji

SSKJ²

nèpremósten in nèpremôsten -tna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
star. nepremostljiv: nepremostne ovire / nepremostno nasprotje

SSKJ²

nèpremostljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi
● ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti

SSKJ²

nèpremostljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij

SSKJ²

nèpremotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da premotiti, zmotiti: bila je nepremotljiva v svoji vztrajnosti

SSKJ²

nèpremóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago

SSKJ²

nèpremožênjski -a -o prid. (ȅ-ē)
ki se ne nanaša na premoženje: pridobitev nepremoženjske koristi; nepremoženjska odškodnina / nepremoženjska škoda povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe

SSKJ²

nèprenéhen -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si
2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali

nèprenéhno

prisl.

neprenehoma:

neprenehno se jezi nad njim

SSKJ²

nèprenehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. nenehen, neprestan: živela je v neprenehljivi skrbi za bolnika / neprenehljivi boji pogosti, pogostni

SSKJ²

neprenéhoma prisl. (ẹ̑)
izraža, da se dejanje dogaja brez prenehanja: neprenehoma govoriti; neprenehoma misli na dom; sneži neprenehoma

SSKJ²

nèprenôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosna priprava / star. neprenosno gorje veliko, hudo
♦ pravn. neprenosna pravica pravica, ki se ne da prenesti, odstopiti

SSKJ²

nèprenosljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosljiv aparat / ta dopust je neprenosljiv / neprenosljiv hrup

SSKJ²

nèprenôsnost -i ž (ȅ-ó)
pravn. lastnost, značilnost neprenosnega: neprenosnost pravic

SSKJ²

nèpreorán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni preoran: nepreorana njiva, zemlja; pren., ekspr. to področje je še nepreorana njiva

SSKJ²

nèpreplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je

SSKJ²

nèpreplezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da preplezati: nepreplezljiva stena

SSKJ²

nèpreprečljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da preprečiti: nepreprečljiva nesreča, škoda

SSKJ²

nèprepríčan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan

SSKJ²

nèprepričeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen

nèprepričeválno

prisl.:

njegove besede so zvenele neprepričevalno

SSKJ²

nèprepričljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva

nèprepričljívo

prisl.:

neprepričljivo govoriti, pripovedovati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprepričljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprepričljivega: neprepričljivost besed; neprepričljivost dokazov / ekspr. neprepričljivost igre

SSKJ²

nèprepústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe: neprepustna plast, tkanina; snovi, neprepustne za vlago, zrak; neprepustna tla / neprepustni plašč nepremočljivi plašč
♦ navt. neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka ladje za zadrževanje vode

SSKJ²

nèprepústnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neprepustnega: z impregniranjem doseči neprepustnost; neprepustnost tal

SSKJ²

nèpreračúnan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni preračunan: nepreračunani izdatki; še nepreračunana škoda / to je bila odkrita, nepreračunana pomoč nepreračunljiva

SSKJ²

nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek
2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva
// knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme
3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba

SSKJ²

nèpreračunljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepreračunljivega: nepreračunljivost takih dobrin / njegova vihravost in nepreračunljivost / knjiž. nepreračunljivost posledic nepredvidljivost

SSKJ²

nèpreréčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. neoporečen: neprerečni dokazi / bil je neprerečen voditelj ljudstva nesporen

SSKJ²

nèprerékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
pravn. ki se mu ne ugovarja, ne oporeka: neprerekana terjatev, trditev

SSKJ²

nèpresegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: odličen, nepresegljiv delavec / to je nepresegljiva umetnina

SSKJ²

nèpreskrbljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni preskrbljen: pomagati nepreskrbljenim družinam / ima štiri nepreskrbljene otroke otroke, ki se še ne morejo sami preživljati, vzdrževati

SSKJ²

nèpreskrbljênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepreskrbljenega človeka: določiti komu podporo glede na nepreskrbljenost otrok / tam vlada nezaposlenost in materialna nepreskrbljenost

SSKJ²

nepreskušen gl. nepreizkušen

SSKJ²

nèpresóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. nerazsoden: tako delajo nepresodni ljudje

SSKJ²

nèpresójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. neprosojen: nepresojna snov / nepresojna megla

SSKJ²

nèprespán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prespan: biti bled in neprespan; lačni in neprespani so se vojaki s težavo pomikali naprej / ozrl se je vanjo z neprespanimi očmi / poznale so se mu neprespane noči

SSKJ²

nèprespánost -i ž (ȅ-á)
stanje neprespanega človeka: pri delu se je boril z neprespanostjo / od utrujenosti in neprespanosti je imel temne lise pod očmi

SSKJ²

nèprestán -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb
2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela

nèprestáno

prisl.:

neprestano dežuje

neprestano govori, ponavlja eno in isto

SSKJ²

nèprestópen1 -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta

SSKJ²

nèprestópen2 tudi nèprestôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena neprehodna

SSKJ²

nèpreštét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni preštet: učenci so bili neprešteti in zato niso opazili, da eden manjka / ekspr. vojna je zahtevala nepreštete žrtve številne

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpreštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi

SSKJ²

nèpretéhtan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča

SSKJ²

nèpretenciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo

SSKJ²

nèpretencióznost -i ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. umetniška, strokovna nezahtevnost: nepretencioznost opisa / doseči nepretencioznost preprostost, razumljivost

SSKJ²

nèpretíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pretiran: nepretirana hvala / nepretirane cene

SSKJ²

nèpretóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̑)
po katerem se ne da tekoč prehajati na drugo mesto: cev je nepretočna zaradi blata

SSKJ²

nèpretŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki ni pretrgan, ni prekinjen: nepretrgan curek / nepretrgan proces, razvoj; dolga, nepretrgana hoja, vožnja; nepretrgano delo / nepretrgani delovni čas
2. ekspr. pogost, pogosten: nepretrgani boji so jih izčrpali / delo so zavirale nepretrgane spremembe

nèpretŕgano

prisl.:

nepretrgano delati, trajati

SSKJ²

nèpretŕganost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost nepretrganega: nepretrganost izdajanja zbirke je pomagala do uspeha; nepretrganost naselitve, umetniškega razvoja

SSKJ²

nèpretrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pretrgati: nepretrgljiva nit / nepretrgljiva vez

SSKJ²

nepretŕgoma prisl. (ȓ)
neprenehoma: nepretrgoma popivati; nepretrgoma sneži; vozili smo se nepretrgoma tri ure

SSKJ²

nèpreudáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki mu manjka preudarnosti: nepreudaren gospodar / nepreudarno dejanje, ravnanje

SSKJ²

nèpreudárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepreudarnega človeka: nepremišljenost in nepreudarnost

SSKJ²

nèprevarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prevarati: neprevarljiv občutek za orientacijo

SSKJ²

nèprevedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prevesti, prevajati: neprevedljiv izraz; neprevedljiva pesem / neprevedljiv pesniški jezik

SSKJ²

nèprevedljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprevedljivega: na končni izbor je vplivala prevedljivost in neprevedljivost pesmi

SSKJ²

nèprevérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni preverjen: nepreverjena poročila; publ. po še nepreverjenih podatkih je bilo precej smrtnih žrtev / uvajati nepreverjene metode nepreizkušene

SSKJ²

nèprevíden1 -a -o prid. (ȅ-ȋ)
zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki
♦ rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče

SSKJ²

nèprevíden2 -dna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave

nèprevídno

prisl.:

neprevidno ravnati

SSKJ²

nèprevídnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepreviden človek: neprevidneža je zaneslo s ceste

SSKJ²

nèprevídnica -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. neprevidna ženska: morda bo to izučilo tudi te neprevidnice

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprevídnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti

SSKJ²

nèprevódnik -a m (ȅ-ọ̑)
elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: ogljikov dioksid je neprevodnik

SSKJ²

nèprevózen in nèprevôzen -zna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
po katerem se ne da peljati, voziti: neprevozen prelaz; na tem odseku je cesta neprevozna

SSKJ²

nèprevóznost in nèprevôznost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
lastnost, značilnost neprevoznega: cesto so zaprli zaradi neprevoznosti

SSKJ²

nèprevrét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni prevret: neprevreta voda; pasterizirano mleko lahko pijemo neprevreto

SSKJ²

nèprezráčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prezračen: neprezračena soba / duh po neprezračenih oblekah

SSKJ²

nèprežvéčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni prežvečen: neprežvečen grižljaj; želodec ga boli zaradi neprežvečene hrane

SSKJ²

nèpričakován -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / ekspr. kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek

nèpričakováno

prislov od nepričakovan:

nepričakovano se zgoditi

zbrali so nepričakovano veliko vsoto

študij je končal nepričakovano hitro

izraža trenutnost:

nepričakovano se je sklonil in stekel proč

SSKJ²

nèpričakovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti

SSKJ²

nèpríd -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. škoda1: prid in neprid / to mu je v neprid

SSKJ²

nepríden -dna -o prid. (í ī) zastar.
1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet
2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina

SSKJ²

neprídipràv -áva m (ī-ȁ ī-ȃ)
1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov
2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav

SSKJ²

nèpridobíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni pridobiten: izbral si je nepridobiten poklic

SSKJ²

nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í)
star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne

SSKJ²

nèprijátelj -a m (ȅ-ȃ)
zastar. sovražnik, nasprotnik: s tem si je nakopal veliko neprijateljev

SSKJ²

nèprijáteljski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prijateljski: prijateljske in neprijateljske države / zastar. neprijateljski sosedje sovražni, nasprotni

nèprijáteljsko

prisl.:

neprijateljsko ravnati s kom

SSKJ²

nèprijávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prijavljen: neprijavljeno zborovanje / neprijavljen radijski aparat

SSKJ²

nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā)
1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede
// ekspr. neprijeten, pust2: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim
2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen

nèprijázno

prisl.:

neprijazno se držati, gledati, odgovoriti

SSKJ²

nèprijáznež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. neprijazen človek: sprejel me je tisti neprijaznež

SSKJ²

nèprijáznost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neprijaznega človeka: opazil je njegovo neprijaznost do sebe / neprijaznost odgovora / ekspr. neprijaznost vremena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprijemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prijeti: zrak je neprijemljiv / ekspr. to je človekov neprijemljivi svet / neprijemljiva predstava o čem nejasna

SSKJ²

nèprijéten -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj
// z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno
2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti

nèprijétno

prislov od neprijeten:

neprijetno dišati

neprijetno vplivati na kaj

v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega

SSKJ²

nèprijétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja
// kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti

SSKJ²

nèprikláden -dna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neprimeren: svojo prošnjo je izrekel v precej neprikladnem trenutku / njegova obleka je bila za v hribe neprikladna

SSKJ²

nèprikládnost -i ž (ȅ-á)
neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa

SSKJ²

nèprikrájšan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prikrajšan, ni oškodovan: biti neprikrajšan za dediščino / neprikrajšana samostojnost

SSKJ²

nèprikrít -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh

nèprikríto

prisl.:

neprikrito meriti na kaj

/ knjiž. neprikrito govoriti odkrito

SSKJ²

nèprikrítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli

SSKJ²

nèprikrívan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni prikrivan: z neprikrivano škodoželjnostjo mu je povedal novico; neprikrivano sočutje

SSKJ²

nèprikúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti

SSKJ²

nèprikúpnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neprikupnega človeka: grdo je gledal in to je njegovo neprikupnost še povečevalo

SSKJ²

nèprilagodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek

SSKJ²

nèprilagodljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram

SSKJ²

nèprilagojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen

SSKJ²

nèprilagojênec -nca m (ȅ-é)
psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem

SSKJ²

nèprilagojênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost

SSKJ²

nèpriléžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. neprimeren: nepriležna pripomba
♦ geom. nepriležni stranici mnogokotnika stranici, ki nimata skupnega oglišča

SSKJ²

nèpríličen -čna -o prid. (ȅ-í)
neprimeren: prišel je ob zelo nepriličnem času; njegova šala je bila precej neprilična
// star. neprijeten, težaven: nastopile so neprilične okoliščine

SSKJ²

nèpríličnost -i ž (ȅ-í)
neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga
// star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost

SSKJ²

neprílika -e ž (í)
nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami
// publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam
● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèpriljúbljen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen

SSKJ²

nèpriljúbljenost -i ž (ȅ-ú)
stanje nepriljubljenega človeka: zavedal se je svoje nepriljubljenosti / nepriljubljenost dimnikarskega poklica

SSKJ²

nèpriljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta

SSKJ²

nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali

SSKJ²

nèpriméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren
// publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost

nèprimérno

prisl.:

neprimerno govoriti, se vesti

lahko bi pridelali neprimerno več

SSKJ²

nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv
2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv
3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva

nèprimerljívo

prisl.:

neprimerljivo razlagati

neprimerljivo lep

SSKJ²

nèprimerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov

SSKJ²

nèprimérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost

SSKJ²

nèpriobčljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da priobčiti, objaviti: nekateri odlomki so se zdeli uredniku nepriobčljivi

SSKJ²

nèpripét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pripet (z varnostnim pasom): otrok je bil v avtu nepripet, zato je ob nesreči utrpel hude poškodbe / nepripet varnostni pas; nepripeto čelado mu je odneslo z glave

SSKJ²

nèpriporočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem

SSKJ²

nèpripoznán -a -o prid. (ȅ-á)
nepriznan: nepripoznan dolg / nepripoznan pisatelj

SSKJ²

nèpripráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni pripraven, ni primeren: nepripraven načrt; nepripravno orodje / za tako delo je zelo nepripraven neroden

SSKJ²

nèpriprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen

SSKJ²

nèpriprávljenost -i ž (ȅ-ȃ)
stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje
// pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč

SSKJ²

nèpriprávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepripravnega: nepripravnost take posode

SSKJ²

nèprirôčen in nèpriróčen -čna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̄)
star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna

SSKJ²

nèprirôčnost in nèpriróčnost -i ž (ȅ-ō; ȅ-ọ̄)
star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod

SSKJ²

nèpriróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑)
star. nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti

nèpriródno

prisl.:

neprirodno se držati, govoriti

SSKJ²

nèpriródnost -i ž (ȅ-ọ̑)
star. nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprisében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi
// knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben

nèprisébno

prisl.:

neprisebno odgovarjati

neprisebno strmeti v koga

SSKJ²

nèprisébnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala

SSKJ²

nèprisíljen -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje

nèprisíljeno

prisl.:

neprisiljeno pripovedovati, se vesti

bil je iskreno, neprisiljeno vesel

SSKJ²

nèprisíljenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost

SSKJ²

nèprisôten -tna -o prid. (ȅ-ó)
nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih
● neprisoten pogled duševno odsoten

SSKJ²

nèprisôtnost -i ž (ȅ-ó)
nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje

SSKJ²

nèprispodobljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika

SSKJ²

nèprísten -tna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje

nèprístno

prisl.:

nepristno doživljati

SSKJ²

nèprístnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti

SSKJ²

nèpristójen1 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče

SSKJ²

nèpristójen2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
zastar. nedostojen: nepristojno govorjenje, vedenje

SSKJ²

nèpristójnost1 -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepristojnega1: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča

SSKJ²

nèpristójnost2 -i ž (ȅ-ọ́)
zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti

SSKJ²

nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna
2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen

SSKJ²

nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti

SSKJ²

nèpristránost -i ž (ȅ-á)
nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike

SSKJ²

nèpristránski -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba

SSKJ²

nèpristránskost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike

SSKJ²

nèpristrásten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
zastar. nepristranski, objektiven: v svojih sodbah je nepristrasten / nepristrastna ocena

SSKJ²

nèprištéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprištévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje neprištevnega človeka: ugotoviti neprištevnost koga / to dejanje je storil v neprištevnosti / stanje neprištevnosti

SSKJ²

nèprivatizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni privatiziran: neprivatizirana banka, družba; neprivatizirano podjetje

SSKJ²

nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezani psi so grožnja za srnjad; reja neprivezanih živali; neprivezano govedo
// ki ni pripet z varnostnim pasom; nepripet: globe za neprivezane voznike in sopotnike

SSKJ²

nèprivilegíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni privilegiran: sinovi neprivilegiranih očetov / privilegirani in neprivilegirani evropski jeziki

SSKJ²

nèprivláčen -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij

SSKJ²

nèprivláčnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti

SSKJ²

nèprizadét -a -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani

nèprizadéto

prisl.:

govoril je mirno, neprizadeto

neprizadeto opazovati

SSKJ²

nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo

SSKJ²

nèprizadéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec

SSKJ²

nèprizadévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili

SSKJ²

nèprizanesljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva

nèprizanesljívo

prisl.:

neprizanesljivo govoriti o kom

SSKJ²

nèprizanesljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprizanesljivega človeka: biti znan po neprizanesljivosti

SSKJ²

nèpriznán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni priznan: nepriznana država, oblast; državno nepriznana veroizpoved / nepriznan dolg / nepriznan pisatelj; njegovo delo je bilo dolgo nepriznano

SSKJ²

nèpriznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo
// publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov

SSKJ²

nèpriznávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela
// publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic

SSKJ²

nèprižgán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prižgan: neprižgana luč, svetilka / držati v roki neprižgano cigareto

SSKJ²

nèproblemátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva

SSKJ²

nèprodájen -jna -o prid. (ȅ-ā)
knjiž. ki se ne da, ne sme prodati: neprodajna hiša, zemlja / knjiga je neprodajna, dobijo jo samo člani kluba se ne prodaja

SSKJ²

nèprodán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prodan: neprodani izvodi pesniške zbirke; ostalo je precej neprodanih vstopnic; neprodano blago

SSKJ²

nèprodíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
neprediren: neprodirna džungla / neprodirna megla
● knjiž., ekspr. neprodirna zamisel neprodorna, nedomiselna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprodóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prodoren: človek neprodornega duha / neprodorna zamisel
● zastar. neprodoren gozd neprediren

SSKJ²

nèprodórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprodornega: neprodornost njegove satire

SSKJ²

nèproduktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo naredi
♦ ekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti

SSKJ²

nèproduktívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neproduktivnega: neproduktivnost nekaterih zemljišč

SSKJ²

nèprodúšen -šna -o prid.(ȅ-ū ȅ-ȗ)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda
// ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak

nèprodúšno

prisl.:

neprodušno zapreti

neprodušno zaprta steklenica

SSKJ²

nèprodúšnost -i ž (ȅ-ū)
lastnost, značilnost neprodušnega: neprodušnost posode

SSKJ²

nèprofíten -tna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki nima namena ustvarjati dobička, profita: neprofitna najemnina; delovati kot neprofitna organizacija, ustanova; neprofitno založništvo / dodelitev neprofitnega stanovanja v najem

nèprofítno

prisl.:

nevladne organizacije naj bi delovale neprofitno

SSKJ²

nèproizvajálec -lca [neproizvajau̯ca in neproizvajalca] m (ȅ-ȃ)
ki ni proizvajalec: proizvajalci in neproizvajalci

SSKJ²

nèproizvóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄)
nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje
♦ ekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti

SSKJ²

nèproletárski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni proletarski: neproletarske plasti prebivalstva

SSKJ²

nèprométen -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
na katerem ni (dosti) prometa: neprometna cesta / neprometen kraj

SSKJ²

nèproporcionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. nesorazmeren, neskladen: deli fasade so neproporcionalni

SSKJ²

nèpropústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepropustna plast, snov; nepropustna tla; nepropusten za vodo, zrak / nepropustni čevlji nepremočljivi

SSKJ²

nèpropústnost -i ž (ȅ-ú)
neprepustnost: nepropustnost snovi; nepropustnost za vodo

SSKJ²

nèprosójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla

SSKJ²

nèprosójnost -i ž (ȅ-ọ̄)
lastnost, značilnost neprosojnega: neprosojnost snovi

SSKJ²

nèpròst -prôsta -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
knjiž. nesvoboden: neprosti ljudje

SSKJ²

nèprostóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni prostoren: neprostorna hiša
2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna

SSKJ²

nèprostovóljen -jna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba

nèprostovóljno

prisl.:

neprostovoljno se odločiti za kaj

SSKJ²

nèprosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèprosvetljênost -i ž (ȅ-é)
značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost

SSKJ²

nèpróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil

SSKJ²

nèprozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prozoren: neprozoren zaslon; neprozorna snov, tkanina; posoda iz neprozornega stekla / knjiž. neprozorni načrti nenazorni, nejasni

SSKJ²

nèprozórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala

SSKJ²

nèpróžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika
♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več

SSKJ²

nèpróžnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost

SSKJ²

nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada
// ki ni na prvem mestu: zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta / z malo začetnico pišemo neprve predloge v naselbinskih imenih; neprva beseda, sestavina
2. ki ni materen: učbenik za učenje slovenščine kot neprvega jezika

SSKJ²

nèpsiholóški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni psihološki: nepsihološke metode učenja; nepsihološka razlaga / nepsihološka vzgoja

SSKJ²

neptúnij -a m (ú)
kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np:

SSKJ²

nèrába -e ž (ȅ-á)
neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje

SSKJ²

nèráben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna

SSKJ²

nèrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova

SSKJ²

nèracionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. negospodaren, neekonomičen: neracionalen način dela; neracionalna poraba denarja; raztresenost obratov je neracionalna
// nerazumski: neracionalni svet v človeku

nèracionálno

prisl.:

neracionalno gospodariti

SSKJ²

nèracionálnost -i ž (ȅ-ȃ)
knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh

SSKJ²

neràd -ráda -o prid. (ȁ á)
v členkovni rabi izraža
a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim
b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi
c) v zvezi rad ali nerad: nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo
● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je

SSKJ²

nèradodáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba

SSKJ²

nèradovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku

SSKJ²

nèrafiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
teh. ki ni rafiniran, ni prečiščen: surov, nerafiniran svinec; nerafinirano olje; pren. izdelava slike je zelo preprosta in na prvi pogled celo nerafinirana

SSKJ²

nèrahločúten -tna -o prid. (ȅ-ū)
ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno

nèrahločútno

prisl.:

nerahločutno spraševati

SSKJ²

nèránjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ga ni mogoče raniti: po grški mitologiji je bil Ahil neranljiv; pren. za udarce življenja je neranljiv

SSKJ²

nèranljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neranljivega: bajeslovna Ahilova neranljivost; pren. k uspehu mu je pomagala njegova neranljivost

SSKJ²

nèráven -vna -o prid. (ȅ-á)
1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav
♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna
2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven
3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke

SSKJ²

nèravnína -e ž (ȅ-í)
izboklina, vzpetina na ravni, gladki površini: izravnati neravnine; ker so nad kolesi pritrjene vzmeti, pri vožnji z avtom ne čutimo neravnin; blage neravnine; neravnine kože

SSKJ²

nèrávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neravnega: prilagoditi orodje neravnosti zemljišča

SSKJ²

nèravnotéžje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od ravnotežja: ravnotežje in neravnotežje / odpraviti neravnotežje med dohodki in izdatki; zmanjšati neravnotežje v zaključnem računu / notranje neravnotežje

SSKJ²

nèravnovésje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od ravnovesja: zmanjšati neravnovesje / neravnovesje med kmetijskim in industrijskim razvojem / pomanjkljivost romana je v neravnovesju dogajanja

SSKJ²

nèrazberljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razbrati, spoznati: iz daljave so se širili nerazberljivi glasovi / star. nerazberljiv rokopis nečitljiv

SSKJ²

nèrazburljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne razburi: miren, nerazburljiv človek / nerazburljive besede; nerazburljive novice ki ne razburijo

SSKJ²

nèrazcépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno
♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje

SSKJ²

nèrazcépljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razcepljen: še nerazcepljena polena / nastopiti kot nerazcepljena skupina

SSKJ²

nèrazcvetèn -êna -o [tudi nerascvəten] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica

SSKJ²

nèrazčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen

SSKJ²

nèrazčlénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razčlenjen: nerazčlenjena pokrajina / gladka, nerazčlenjena skala / nerazčlenjene misli
♦ arhit. nerazčlenjena fasada

SSKJ²

nèrazdélen -lna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne
♦ pravn. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost

nèrazdélno

prisl.:

biti nerazdelno odgovoren

SSKJ²

nèrazdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček

SSKJ²

nèrazdeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme razdeliti: nerazdeljivo posestvo / to delo je zahtevno in nerazdeljivo

SSKJ²

nèrazdeljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazdeljivega: nerazdeljivost ozemlja, posestva

SSKJ²

nèrazdélnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča

SSKJ²

nèrazdrobljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèrazdrúžen -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra

nèrazdrúžno

prisl.:

nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani

SSKJ²

nèrazdružljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra

nèrazdružljívo

prisl.:

biti nerazdružljivo povezan s čim

SSKJ²

nèrazdružljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazdružljivega: zagovarjati nerazdružljivost zakonske zveze / ekspr. nerazdružljivost prijateljev

SSKJ²

nèrazdrúžnost -i ž (ȅ-ú)
ekspr. lastnost, značilnost nerazdružnega: nerazdružnost zveze / njuna nerazdružnost jih je vznemirjala

SSKJ²

nèrazdvójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza

nèrazdvójno

prisl.:

nerazdvojno povezan s čim

SSKJ²

nèrazgíban -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita

SSKJ²

nèrazgíbanost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja

SSKJ²

nèrazglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan

SSKJ²

nèrazglédanost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nerazgledanega človeka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala; politična nerazgledanost; nerazgledanost v glasbi, umetnosti

SSKJ²

nèrazgonéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive

SSKJ²

nèraziskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni raziskan: neraziskane podzemeljske jame; to področje je še neraziskano / neraziskana vprašanja / neraziskane skrivnosti nepojasnjene

SSKJ²

nèrazjásnjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni

SSKJ²

nèrazjásnjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost

SSKJ²

nèrazjasnjív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž., zastar. nepojasnljiv: nerazjasnjivi dogodki

SSKJ²

nèrazjasnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek

SSKJ²

nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost

SSKJ²

nèrazkrojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi

SSKJ²

nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti

SSKJ²

nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje
● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva

nèrazlóčno

prisl.:

nerazločno govoriti, pisati

nerazločno videti

sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega

SSKJ²

nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja
2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèrazlóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nerazločnega: nerazločnost govorjenja

SSKJ²

nèrazložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo

SSKJ²

nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva

SSKJ²

nèrazložljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazložljivega: govorili so o nerazložljivosti tega dejanja

SSKJ²

nèrazodét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razodet, ni povedan: nerazodeta skrivnost

SSKJ²

nèrazpóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni razpočen: še nerazpočene makove glavice / nerazpočene granate neeksplodirane

SSKJ²

nèrazpoložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razpoložen, ni dobre volje: zbudil se je nerazpoložen
// ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj: tenorist je bil nekoliko nerazpoložen; danes sem nerazpoložen za delo
● ekspr. od lani je do soseda nerazpoložen mu ni naklonjen

SSKJ²

nèrazpoložênje -a s (ȅ-é)
1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa
2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje
● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti

SSKJ²

nèrazpoložênost -i ž (ȅ-é)
stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena
● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost

SSKJ²

nèrazporejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo

SSKJ²

nèrazpoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni

SSKJ²

nèrazrédčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana

SSKJ²

nèrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razreden: to so bili nerazredni boji / nerazredna družba brezrazredna družba

SSKJ²

nèrazréšen1 -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razrešen, ni rešen: nerazrešena uganka / nerazrešeno vprašanje / nerazrešena nasprotja

SSKJ²

nèrazréšen2 -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva

SSKJ²

nèrazrešljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva

nèrazrešljívo

prisl.:

nerazrešljivo zapletena vprašanja

SSKJ²

nèrazrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razrezan: še nerazrezan hlebec / nerazrezane pole papirja
● ekspr. koliko knjig obleži nerazrezanih na knjižnih policah neprebranih

SSKJ²

nèrazrúšen -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
nerazrušljiv: nerazrušna stena / nerazrušna življenjska sila

SSKJ²

nèrazrušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila

SSKJ²

nèrazsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèrazsódnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nerazsoden človek: mladi nerazsodneži

SSKJ²

nèrazsódnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril
● ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo

SSKJ²

nèrazstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razstaviti, razčleniti: nerazstavljiva priprava / nerazstavljivi deli stroja

SSKJ²

nèrazsvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali
2. knjiž. neprosvetljen: nerazsvetljene množice

SSKJ²

nèraztegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti

SSKJ²

nèraztôpen in nèraztópen -pna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄)
netopen: neraztopne rudnine, snovi; maščobe so neraztopne

SSKJ²

nèraztopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
netopljiv: neraztopljive snovi

SSKJ²

nèraztrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da raztrgati: to blago je neraztrgljivo / ekspr. veže ju neraztrgljiva vez

SSKJ²

nèrazúm -a m (ȅ-ȗ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od razuma: razum in nerazum / evfem. zmota, porojena iz nerazuma neumnosti

SSKJ²

nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja
// ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi
2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno
3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku

nèrazúmno

prisl.:

nerazumno gledati

ne ravnaj tako nerazumno

SSKJ²

nèrazumevajóč tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje

SSKJ²

nèrazumévanje -a s (ȅ-ẹ́)
1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine
2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva

SSKJ²

nèrazúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni razumljen, ni dojet: mnogi pojmi so ostali nerazumljeni; nerazumljena poezija, razlaga; nerazumljeno bistvo problema / ekspr.: nerazumljen umetnik; ostal je nesrečen, osamljen in nerazumljen; njegovo prizadevanje je bilo dolgo nerazumljeno

SSKJ²

nèrazumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva
// ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku
2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo

nèrazumljívo

prisl.:

govoriti, ravnati nerazumljivo

/ v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega

SSKJ²

nèrazumljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost

SSKJ²

nèrazúmnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nerazumnega: nerazumnost živali / nerazumnost take odločitve / star. nerazumnost njegovega govorjenja nerazumljivost, nerazločnost

SSKJ²

nèrazúmski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni razumski: razumski in nerazumski svet / nerazumske trditve; nerazumska spoznanja

SSKJ²

nèrazvájen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razvajen: nerazvajen človek, otrok / knjigo lahko priporočimo nerazvajenemu bralcu

SSKJ²

nèrazveseljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo

SSKJ²

nèrazvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razvezan: nerazvezani snopi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèrazvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezna vez

SSKJ²

nèrazvezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez

nèrazvezljívo

prisl.:

biti nerazvezljivo povezan s kom

SSKJ²

nèrazvezljívost -i ž (ȅ-í)
ekspr. lastnost, značilnost nerazvezljivega: nerazvezljivost zveze

SSKJ²

nèrazvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni razviden: nerazvidni znaki
// knjiž. nerazumljiv, nerazložljiv: nerazvidni pojavi; nerazvidne trditve

SSKJ²

nèrazvídnost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nerazumljivost, nerazložljivost: nerazvidnost pojavov, trditev

SSKJ²

nèrazvít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je – in še duševno nerazvit
♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi

SSKJ²

nèrazvítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost
♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe

SSKJ²

nèrazvozlán -a -o prid. (ȅ-á)
ekspr. nerešen, nerazrešen1: nerazvozlana uganka / egiptovski znaki na kamnu so ostali nerazvozlani

SSKJ²

nèrazvozljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič
// ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive

SSKJ²

nèrazvrščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev

SSKJ²

nèrazžágan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razžagan: nerazžagano deblo / kup nerazžaganih drv

SSKJ²

nêrc -a m (ȇ)
1. zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival; norka: gosta dlaka nercev
2. pog. krzno te živali: ovratnik iz nerca

SSKJ²

nèreálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni realen: realni in nerealni svet / nerealen načrt, predlog / vdaja se nerealnim sanjam

SSKJ²

nèrealizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni realiziran: nerealizirani načrti; zamisel je ostala nerealizirana

SSKJ²

nèreálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli

SSKJ²

neréd -a m (ẹ̑)
1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda
2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov

SSKJ²

nèrédek -dka -o prid. (ȅ-ẹ́)
nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne

nèrédko

prisl.:

neredko se je vrnila šele zvečer

SSKJ²

nèréden1 -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni reden: neredna menstruacija; neredno plačevanje dolga; pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden / neredna prehrana

SSKJ²

neréden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki nima, ne kaže smisla za red: nereden učenec; površna in neredna ženska / neredno prihajanje v službo / neredno življenje

SSKJ²

nèrédkokdàj prisl. (ȅ-ẹ́-ȁ)
ekspr. velikokrat, večkrat: neredkokdaj se je spomnil nanjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèrédkokrat prisl. (ȅ-ẹ́)
ekspr. velikokrat, večkrat: hitrost orkana neredkokrat doseže sto osemdeset kilometrov na uro

SSKJ²

nerédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. nereden, površen človek: je nerednež in postopač

SSKJ²

nèrédnost1 -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju

SSKJ²

nerédnost2 -i ž (ẹ́)
lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti

SSKJ²

nèreduktibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. ki se ne da speljati na nižjo logično ravnino: po Sartru je misel samostojna in nereduktibilna

SSKJ²

nèregistríran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni registriran: neregistrirano društvo, podjetje / prodal je še neregistriran avto

SSKJ²

nèreguláren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. nepravilen, nenavaden: neregularen potek, razvoj / neregularno utripanje neenakomerno / neregularno trgovanje nezakonito

SSKJ²

nereída -e ž (ȋ)
v grški mitologiji nimfa, ki živi v morju: rad se je pogovarjal o driadah in nereidah

SSKJ²

nèreligiózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu

SSKJ²

nèrentabílen -lna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic

nèrentabílno

prisl.:

nerentabilno investirati, poslovati

SSKJ²

nèrentabílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nerentabilnega: odpravljati nerentabilnost proizvodnje / nerentabilnost hribovskih kmetij / nerentabilnost tega poklica

SSKJ²

nerès -ésa m (ȅ ẹ́)
star. divji merjasec:

SSKJ²

nerésec -sca m (ẹ̄)
knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca

SSKJ²

nèrésen -sna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva

nèrésno

prisl.:

neresno gledati na problem

službo jemlje precej neresno

SSKJ²

nerésnež -a m (ẹ̑)
ekspr. neresen človek: težko je delati s takimi neresneži

SSKJ²

nèresníca -e ž (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico
// evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice

SSKJ²

nèresníčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni

SSKJ²

nèresníčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži

SSKJ²

nèresníčnosten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. izmišljen, neresničen: neresničnosten dogodek; neresničnostno okolje povesti

SSKJ²

nèrésnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost neresnega človeka: jezila ga je njena neresnost / neresnost predloga

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno

SSKJ²

nèreševánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da se kaj ne rešuje: nereševanje problema, težav; nereševanje zaostankov; dolgotrajni postopki in nereševanje zadev

SSKJ²

nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem

nèrešljívo

prisl.:

nerešljivo težka naloga

SSKJ²

nèrešljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili

SSKJ²

nèretušíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fot. ki ni retuširan: neretuširana fotografija

SSKJ²

nèrevolucionáren -rna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni revolucionaren: očitajo mu, da je kot umetnik nerevolucionaren / nerevolucionarno stališče

SSKJ²

nèrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni rezan, ni razrezan: nerezan les; nerezane kamnite plošče

SSKJ²

nèrezidénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik
// ki je zunaj države, kjer ima lastnik svoje stalno prebivališče: nerezidenčni račun; nerezidenčna (hranilna) vloga

SSKJ²

nèrezidènt -ênta tudi -énta m (ȅ-ȅ ȅ-é, ȅ-ẹ́)
fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež zunaj države, v kateri trenutno biva, posluje: nerezident Slovenije ni dolžen plačevati dohodnine od dohodkov, ki ne izvirajo iz Slovenije; obdavčenje nerezidentov; račun nerezidenta

SSKJ²

nêrga in nérga -e ž (ȇ; ẹ̑)
slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga

SSKJ²

nergáč -a m (á)
nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač

SSKJ²

nergánje -a s (ȃ)
glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje

SSKJ²

nergáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav

SSKJ²

nergáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja

SSKJ²

nergáti -ám nedov. (á ȃ)
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate

nergáje

nergaje govoriti

nergajóč

-a -e:

sliši se nergajoč glas

SSKJ²

nergàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav

SSKJ²

nergávost -i ž (á)
nav. slabš. lastnost nergavega človeka: njegova nergavost je že zoprna; s svojo nergavostjo jezi ljudi

SSKJ²

nèríman -a -o prid. (ȅ-ȋ)
lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic

SSKJ²

nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
odporen proti rjavenju, teh. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla

SSKJ²

nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

neróda -e ž (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna

SSKJ²

nèrôden1 -dna -o prid. (ȅ-ó)
ki ne rodi ali slabo rodi: nerodne trte; v sadovnjaku ima precej nerodnega drevja
// knjiž. neploden: nerodna ženska / nerodne živali jalove

SSKJ²

neróden2 -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑)
1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec
// ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče
b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem
● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti

neródno

prislov od neroden:

nerodno hoditi

tako nerodno je padel, da si je prebil čelo

v povedni rabi,

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža neugoden občutek:

bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem

ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno

●

star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec

SSKJ²

neródnež -a m (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek

SSKJ²

neródnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti
● zabresti v nerodnosti zabresti v težave

SSKJ²

nèrodovíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno

SSKJ²

nèrodovítnica -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž. neplodna ženska: med njimi je bilo tudi nekaj nerodovitnic

SSKJ²

nèrodovítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nerodovitnega: nerodovitnost tal, zemlje / nerodovitnost sadnega drevja

SSKJ²

nèrogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
ki ni rogat: rogate in nerogate živali

SSKJ²

nèrôjen in nèrojèn -êna -o prid. (ȅ-ó ȅ-é; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni bil rojen: nerojeni otroci; pren., knjiž. nerojeni načrti

SSKJ²

nèrojênček -čka m (ȅ-é)
knjiž. nerojen otrok: še kot nerojenček ji je povzročal preglavice

SSKJ²

nèromántičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni romantičen: vplivom romantičnega čustvovanja se tudi neromantični pisatelji niso mogli popolnoma izogniti / ekspr. avantura je imela zelo neromantičen konec navaden, vsakdanji

SSKJ²

nêronski -a -o prid. (ȇ)
ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz

SSKJ²

nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti

SSKJ²

nêrv -a m (ȇ)
zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve

SSKJ²

nervírati -am nedov. (ȋ)
pog. razburjati, dražiti2: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira

SSKJ²

nervóza -e ž (ọ̑)
velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti

SSKJ²

nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje

nervózno

prisl.:

nervozno delati, govoriti

nervozno se nasmehniti

sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor

SSKJ²

nervóznež -a m (ọ̑)
ekspr. nervozen človek: je velik nervoznež

SSKJ²

nervóznost -i ž (ọ́)
stanje nervoznega človeka, živčnost: obšla ga je nenadna nervoznost; podvržen nervoznosti; nervoznost pred izpitom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsalónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ekspr. neroden2, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje

SSKJ²

nèsamokrítičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos

SSKJ²

nèsamoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni samoljuben: nesamoljuben človek

SSKJ²

nèsamopríden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen

SSKJ²

nèsamostójen -jna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del

nèsamostójno

prisl.:

nesamostojno delati kaj

SSKJ²

nèsamostójnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost

SSKJ²

nèsamosvój -ôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó)
star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj

SSKJ²

nèsamozavést -i ž (ȅ-ẹ̑)
stanje človeka, ki mu manjka samozavesti: visoka stopnja nesamozavesti; nesamozavest, negotovost in strah pred neuspehom

SSKJ²

nèsamozavésten -tna -o prid.(ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop

nèsamozavéstno

prisl.:

nesamozavestno se vesti

SSKJ²

nèsatiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti:

SSKJ²

nesčiščen gl. neizčiščen

SSKJ²

nèsebíčen -čna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen

nèsebíčno

prisl.:

nesebično ravnati

nesebično je služil svojemu narodu

SSKJ²

nèsebíčnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nesebičen človek: bil je velik nesebičnež

SSKJ²

nèsebíčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti

SSKJ²

nèsemaforizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; nesemaforizirano križišče

SSKJ²

nêsen -sna -o prid. (é)
nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica

SSKJ²

nesênje -a s (é)
glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc

SSKJ²

nèsentimentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost

SSKJ²

nèsêrijski -a -o prid. (ȅ-é)
ki ni serijski: neserijski izdelek; neserijska proizvodnja; neserijska publikacija / neserijski vrednostni papir

SSKJ²

nesesêr -ja m (ȇ)
torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsestávljen -a -o [nesəstau̯ljen in nesestau̯ljen] prid. (ȅ-ȃ)
ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena
♦ jezikosl. deljenje nesestavljenih besed

SSKJ²

nèsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni sezonski: turistična obdobja ob morju se delijo na sezonske in nesezonske mesece; prodaja pijač v nesezonskem obdobju / nesezonska hrana; nesezonsko sadje

SSKJ²

nèshájan -a -o prid. (ȅ-á)
nevzhajan: neshajan kruh

SSKJ²

neshojen gl. neizhojen

SSKJ²

nèsigníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane
♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice

SSKJ²

nèsigúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen

SSKJ²

nèsigúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost

SSKJ²

nèsimétričen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki

SSKJ²

nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim

SSKJ²

nèsistemátičen -čna -o prid.(ȅ-á)
ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani

nèsistemátično

prisl.:

nesistematično delati

nesistematično poučevati, vzgajati

SSKJ²

nèsistemátičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva

SSKJ²

nèsistemizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
pravn. ki ni sistemiziran: nesistemizirano delovno mesto

SSKJ²

nèskaljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo

SSKJ²

nèskaljênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče

SSKJ²

nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal

SSKJ²

nèskesán -a -o [neskəsan] prid. (ȅ-á)
v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan

SSKJ²

nèsklàd -áda m (ȅ-ȁ ȅ-á)
star. neskladje, neskladnost: v njunih trditvah je opazil nesklad; nesklad med besedami in dejanji

SSKJ²

nèskláden -dna -o prid. (ȅ-á)
ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje

SSKJ²

nèskládje -a s (ȅ-ȃ)
stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu

SSKJ²

nèskládnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsklénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene

SSKJ²

nèsklépčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen
♦ pravn. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena

SSKJ²

nèsklépčnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno

SSKJ²

nèsklonljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
jezikosl. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda

SSKJ²

nèskončán -a -o prid. (ȅ-á)
nedokončan: neskončano delo

SSKJ²

neskônčen -čna -o prid. (ó)
1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji
a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta
b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi
c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu
♦ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile

neskônčno

prisl.:

neskončno uživati, se začuditi

neskončno dolg

biti neskončno srečen

za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko

♦

geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega

SSKJ²

neskônčnokrat prisl. (ó)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal
// s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba

SSKJ²

neskônčnost -i ž (ó)
1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote
2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost

SSKJ²

nèskopnèl in nèskopnél -éla -o [neskopneu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki še ni skopnel: neskopnel sneg

SSKJ²

nèskrájšan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni skrajšan: obleko je pustila neskrajšano / neskrajšani delovni čas

SSKJ²

nèskŕb -í ž (ȅ-ȓ)
ekspr. kar je nasprotno, drugačno od skrbi: skrb ali neskrb, vse nič ne pomaga / tega je kriva njegova neskrb neskrbnost

SSKJ²

nèskŕben1 -bna -o prid.(ȅ-ŕ ȅ-r̄)
ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje

nèskŕbno

prisl.:

neskrbno oblečen

SSKJ²

neskŕben2 -bna -o prid. (ŕ r̄)
zastar. brezskrben: neskrbni otroci / neskrbna mladost

SSKJ²

nèskŕbnost1 -i ž (ȅ-ŕ)
lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev

SSKJ²

neskŕbnost2 -i ž (ŕ)
zastar. brezskrbnost: mladostna neskrbnost

SSKJ²

nèskrômen -mna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki mu manjka skromnosti: neskromen človek / knjiž., ekspr. v svojih željah je preveč neskromen zahteven

SSKJ²

nèskrômnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost

SSKJ²

nèskrupulózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. malomaren, neprizadeven: neskrupulozen uradnik / neskrupulozen odnos do dela / neskrupulozna kritika brezobzirna

SSKJ²

nèskrupulóznost -i ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost

SSKJ²

neskušen gl. neizkušen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsladkán -a -o prid. (ȅ á)
ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano

SSKJ²

nèslán1 -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á)
nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera

SSKJ²

neslán2 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano

nesláno

prisl.:

neslano govoriti, se norčevati

sam.: rad pove kaj neslanega

SSKJ²

neslanáriti -im nedov. (á ȃ)
star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari

SSKJ²

neslánež -a m (ȃ)
slabš. neprijeten, zoprn človek: težko je prenašati tega neslaneža

SSKJ²

neslánost -i ž (ā)
slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja

SSKJ²

nèsláven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno

nèslávno

prisl.:

neslavno končati življenje

SSKJ²

nèslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se (še) ni slišal: neslišan klic / do zdaj neslišane besede
● star. z neslišano naglico je tekel domov zelo hitro; ekspr. peč se je razgrela do neslišane temperature zelo visoke

SSKJ²

nèslíšen -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede

nèslíšno

prisl.:

neslišno so se približali hiši

SSKJ²

nèslíšnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neslišnega: neslišnost govorjenja / ekspr. vse se potaplja v neslišnost

SSKJ²

nèslóga -e ž (ȅ-ọ̄)
kar je nasprotno, drugačno od sloge: nesloga med ljudmi

SSKJ²

nèslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni slovanski: neslovanske dežele / neslovanski jeziki

SSKJ²

Nèslovénec in nèslovénec -nca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni Slovenec: na ljubljanski univerzi je vpisanih precej Neslovencev

SSKJ²

nèslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni slovenski: neslovenske pokrajine; neslovenska krajevna imena / neslovenski besedni red

SSKJ²

nèslovénščina -e ž (ȅ-ẹ́)
jezik, ki ni slovenščina: v neslovenščini napisane razprave imajo povzetek v slovenščini

SSKJ²

nèslóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni složen: že od nekdaj so veljali za nesložen narod

SSKJ²

nèslóžnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / nasprotnik je izrabil njihovo nesložnost

SSKJ²

nèslúten -a -o prid. (ȅ-ū)
1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja
2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti

nèslúteno

prisl.:

znanosti so nesluteno napredovale

nesluteno daleč

SSKJ²

nèslúžben -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni služben: zadeva je neslužbena / neslužbena obleka

SSKJ²

nèsmél -a -o [nesmel in nesmeu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
knjiž., zastar. nesamozavesten, neodločen2: nesmeli začetniki / napisal je nekaj nesmelih besed v svoj zagovor

nèsmélo

prisl.:

nesmelo odgovoriti, vprašati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsmísel -sla [nesmisəu̯] m (ȅ-ȋ)
1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli
♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov
2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost
3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle

SSKJ²

nèsmíseln -a -o [nesmisələn in nesmisəln] prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari

nèsmíselno

prisl.:

nesmiselno delati

nesmiselno ravnati

/ v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj

SSKJ²

nèsmíselnost -i [nesmisəlnost] ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu

SSKJ²

nèsmótrn -a -o prid.(ȅ-ọ̑)
ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni
// nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje

nèsmótrno

prisl.:

nesmotrno se gibati

nesmotrno zapravljati čas

sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega

SSKJ²

nèsmótrnost -i ž (ȅ-ọ̑)
lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja

SSKJ²

nesmŕten -tna -o prid. (ȓ)
1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike
2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten

nesmŕtno

prisl.:

nesmrtno se proslaviti

SSKJ²

nesmŕtnica -e ž (ȓ)
zelo slavna, čaščena ženska: vpisala se je na seznam nesmrtnic / rokometna nesmrtnica

SSKJ²

nesmŕtnik -a m (ȓ) nav. ekspr.
1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike
2. zelo slaven, čaščen človek: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike / kolesarski, smučarski nesmrtnik

SSKJ²

nesmŕtnost -i ž (ȓ)
ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost

SSKJ²

nesnága -e ž (á)
1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru
2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda

SSKJ²

nesnážen -žna -o prid. (á ā)
1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist
2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe

SSKJ²

nesnážnost -i ž (á)
umazanost: nesnažnost stanovanja

SSKJ²

nêsnica -e ž (ȇ)
kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice

SSKJ²

nêsnost -i ž (é)
zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti

SSKJ²

nèsnôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
ki ni snoven: duša je nesnovna; nesnovno bitje

SSKJ²

nèsociálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje

SSKJ²

nèsocialístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost

SSKJ²

nèsocializíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok

SSKJ²

nèsočúten -tna -o prid. (ȅ-ū)
ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled

SSKJ²

nèsodelovánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni soden: nesodni organi
♦ pravn. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča

SSKJ²

nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele

SSKJ²

nèsodôbnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost

SSKJ²

nèsoglásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni soglasen: nesoglasni interesi; s sklepom so bili nesoglasni / nesoglasna sodba

SSKJ²

nèsoglásje -a s (ȅ-ȃ)
1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju
2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje
3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja

SSKJ²

nèsoglásnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi
// nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti

SSKJ²

nèsoglášanje -a s (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje

SSKJ²

nèsójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma

SSKJ²

nèsolíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo
● pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti

SSKJ²

nèsolídnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov

SSKJ²

nèsoljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni soljen: nesoljen kruh; nesoljene jedi / nesoljena cesta

SSKJ²

nèsolvénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni solventen, plačilno nesposoben; plačilno nesposoben: nesolventna banka; nesolventno poslovanje; mnoga podjetja so postala nesolventna in nelikvidna

SSKJ²

nèsolvéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
nesposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna nesposobnost: tudi banke lahko zaidejo v nesolventnost; nesolventnost podjetja; nelikvidnost in nesolventnost

SSKJ²

nèsoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni someren: nesomeren obraz; nesomerno telo / nesomerni deli, liki

SSKJ²

nèsomérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov

SSKJ²

nèsorazméren -rna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni sorazmeren: posamezni deli so nesorazmerni; izdatki so nesorazmerni z dohodki; njegovo telo je bilo nesorazmerno

nèsorazmérno

prisl.:

nesorazmerno rasti

za tako majhno ladjo so jadra nesorazmerno velika

SSKJ²

nèsorazmérje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki

SSKJ²

nèsorazmérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki

SSKJ²

nèsoróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo

SSKJ²

nèsovrážen -žna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nespámet -i ž (á)
lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet

SSKJ²

nespámeten -tna -o prid. (á)
ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten
// ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok

nespámetno

prisl.:

nespametno govoriti, ravnati

zakaj si se tako nespametno napil

/ v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati

SSKJ²

nespámetnež -a m (á)
ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža

SSKJ²

nespámetnica -e ž (á)
ekspr. nespametna ženska: ta nespametnica že ne bo tega razumela

SSKJ²

nespámetnik -a m (á)
knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik

SSKJ²

nespámetnost -i ž (á)
lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti

SSKJ²

nèspánec -nca m (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od spanca: bil je izčrpan od razburjenja in nespanca

SSKJ²

nèspánje -a s (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od spanja: vso noč se je premetaval v nespanju; njegova živčnost je v zvezi z nespanjem / od nespanja so jo pekle oči

SSKJ²

nèspecífičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva
♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva

SSKJ²

nèspèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči

SSKJ²

nespéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge

SSKJ²

nespéčnost -i ž (ẹ́)
stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan

SSKJ²

nespéšen -šna -o prid. (ẹ̄)
zastar. počasen, zamuden1: nespešno delo, potovanje

SSKJ²

nèspletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni spleten: nespleteni lasje

SSKJ²

nèspočít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni spočit: na pot je šel nespočit / nespočite noge

SSKJ²

nèspodbúden -dna -o prid.(ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne

nèspodbúdno

prisl.:

ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz

SSKJ²

nèspodóba -e ž (ȅ-ọ̑)
star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana
// nespodobno dejanje: počenjati nespodobe

SSKJ²

nèspodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek

nèspodóbno

prisl.:

nespodobno govoriti, se vesti

sam.: to pa res ni nič nespodobnega

SSKJ²

nèspodóbnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža

SSKJ²

nèspodóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèspojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
publ. nezdružljiv: to so nespojljive lastnosti / tako ravnanje je nespojljivo z moralo / nespojljiva nasprotja zelo velika

SSKJ²

nèspokójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nemiren: nespokojni časi

SSKJ²

nèspokóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec

SSKJ²

nèspokorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
v krščanskem okolju ki ni spokorjen: nespokorjen grešnik

SSKJ²

nèspôlen -lna -o prid. (ȅ-ȏ)
ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen
♦ biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve

SSKJ²

nespolnjen ipd. gl. neizpolnjen ipd.

SSKJ²

nèsporazúm -a m (ȅ-ȗ)
1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama
2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda
3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume

SSKJ²

nèsporazúmek -mka m (ȅ-ȗ)
ekspr. manjšalnica od nesporazum: nesporazumek se je hitro poravnal; obžalovanja vredni nesporazumki

SSKJ²

nèsporazúmljenje -a s (ȅ-ȗ)
knjiž. nesporazum: preprečiti nesporazumljenje; ni vzroka za jezo, saj gre le za nesporazumljenje / kar naprej poravnava nesporazumljenja med sinovi / nesporazumljenje med njimi še kar traja nesoglasje

SSKJ²

nèspóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva
♦ pravn. nesporni postopek nepravdni postopek
2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo

nèspórno

prisl.:

nesporno ugotoviti kaj

nesporno kvalitetni solisti

SSKJ²

nèspórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nespornega: nespornost lastnine

SSKJ²

nèsposóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka sposobnosti: nesposoben delavec; življenjsko nesposoben človek; pri taki vzgoji postane otrok nesposoben samostojno delati in misliti / plačilno nesposoben ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti
// ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije: bolnik je nesposoben za gibanje / biti nesposoben za delo; stalno nesposoben za vojaško službo

SSKJ²

nèsposóbnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nesposoben človek: priglasili so se skoraj sami nesposobneži

SSKJ²

nèsposóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost nesposobnega človeka: načrta niso uresničili zaradi nesposobnosti sodelavcev; življenjska nesposobnost / stalna vojaška nesposobnost; trajna nesposobnost za delo / plačilna (ne)sposobnost (ne)sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti

SSKJ²

nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika

nèspoštljívo

prisl.:

zelo nespoštljivo je govoril o njem

SSKJ²

nèspoštljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti

SSKJ²

nèspoštovánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje

SSKJ²

nèspotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko

SSKJ²

nèspovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan

SSKJ²

nèspoznán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni spoznan: biti, ostati nespoznan

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèspoznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od spoznanja: medsebojno nespoznanje / spoznanje in nespoznanje resnice
● ekspr. spremenil se je do nespoznanja zelo

SSKJ²

nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi

SSKJ²

nèspoznátnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed

SSKJ²

nèspoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna
// nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode

SSKJ²

nèspoznávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost
● ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo

SSKJ²

nesprašan gl. neizprašan

SSKJ²

nèsprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni spravljen, ni pobotan: umrl je nespravljen s sinom

SSKJ²

nèspravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv
2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja

nèspravljívo

prisl.:

nespravljivo govoriti

nespravljivo sovražen

SSKJ²

nèspravljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov

SSKJ²

nèsprejèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejetje: nesprejem nujnih aktov bi za delovanje države pomenil težko popravljive posledice; nesprejem proračuna, ustave, zakona

SSKJ²

nèsprejemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva
2. knjiž. odporen1, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv

SSKJ²

nèsprejemljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost

SSKJ²

nèsprejétje -a s (ȅ-ẹ̑)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme: nesprejetje amandmaja; nesprejetje proračuna; nesprejetje tega zakona bi povzročilo vladno krizo

SSKJ²

nèspremenjèn tudi nèizpremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni spremenjen: delo je znova izšlo v nespremenjeni izdaji; cene mesečnih vozovnic za dijake so ostale nespremenjene

SSKJ²

nèspremenjênost tudi nèizpremenjênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, stanje nespremenjenega: nespremenjenost položaja

SSKJ²

nèspremenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da spremeniti: nespremenljiv rok, sklep; nespremenljiva usoda
// ki se ne spreminja, ne spremeni: nespremenljiva hitrost / nespremenljiv nauk; nespremenljivo načelo

SSKJ²

nèspremenljívka -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti

SSKJ²

nèspremenljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel

SSKJ²

nèspréten -tna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka

nèsprétno

prisl.:

nespretno lagati, pisati

SSKJ²

nèsprétnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsprétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana

SSKJ²

nespriden gl. neizpriden

SSKJ²

nesprijen gl. neizprijen

SSKJ²

nèsprijét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni sprijet: nesprijeti delci

SSKJ²

nèsproščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje

SSKJ²

nèsproščênost -i ž (ȅ-é)
lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti

SSKJ²

nesrámen -mna -o prid., nesrámnejši (á ā)
1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni
2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje
● pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori
// brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo

nesrámno

prisl.:

nesramno govoriti, lagati

postati nesramno domač

nesramno visoka cena

sam.: reči kaj nesramnega

SSKJ²

nèsramežljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka sramežljivosti: nesramežljivo dekle

nèsramežljívo

prisl.:

nesramežljivo je hodila skozi njegovo sobo

SSKJ²

nèsramežljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost nesramežljivega človeka: čudil se je njeni nesramežljivosti / s popolno nesramežljivostjo je pripovedoval dovtipe

SSKJ²

nesrámnež -a m (ȃ)
ekspr. nesramen človek: je velik nesramnež / kot psovka nesramnež nesramni

SSKJ²

nesrámnica -e ž (ȃ)
1. ekspr. nesramna ženska: je nesramnica in lažnivka / zmerjali so jo z nesramnico
2. star. vlačuga, prostitutka: hodi k nesramnicam

SSKJ²

nesrámnik -a m (ȃ)
knjiž. nesramen človek: še slutila nisem, da je tak nesramnik

SSKJ²

nesrámnost -i ž (á)
lastnost nesramnega človeka: njegova nesramnost presega vse meje / nesramnost govorjenja / pooseb. ta nesramnost je spet tukaj
// ekspr. nesramno govorjenje ali ravnanje: ne bo mu odpustil te nesramnosti

SSKJ²

nesréča -e ž (ẹ́)
1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče
2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev
// dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče
3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči
4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil
5. v prislovni rabi izraža
a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči
b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega
● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim

SSKJ²

nesréčen -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno
// nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba
2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo
● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega

nesréčno

prisl.:

nesrečno gledati, pasti

biti nesrečno zaljubljen

sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga

SSKJ²

nesrečenôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečenosen človek

SSKJ²

nesréčnež -a m (ẹ̑)
ekspr. nesrečen človek: nesrečnež, ki mu je pogorela domačija / ta nesrečnež vse pokvari

SSKJ²

nesréčnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. nesrečna ženska: imeli so jo za veliko nesrečnico / kot nagovor ti nesrečnica nesrečna, kaj si storila

SSKJ²

nesréčnik -a m (ẹ̑)
knjiž. nesrečen človek: bil je nesrečnik že od rojstva / skupina nesrečnikov je zapuščala pogorelo vas

SSKJ²

nesréčnost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje nesrečnega človeka: njegova nesrečnost se je razodevala v pesmih / občutek velike nesrečnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nesrečonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečonosen človek / nesrečonosna vojna

SSKJ²

nèstabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni stabilen: nestabilen čoln; podstavek je nekoliko nestabilen / nestabilen teren / publ.: nestabilen gospodarski položaj; nestabilne cene spremenljive
♦ fiz., kem. nestabilno atomsko jedro jedro, ki radioaktivno razpade

SSKJ²

nèstabílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nestabilnega: ta tip avtomobila je znan po svoji nestabilnosti / publ. gospodarska, politična nestabilnost

SSKJ²

nèstálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen
2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen

nèstálno

prisl.:

nestalno zaposlen delavec

♦

zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice

SSKJ²

nèstálnež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. nestalen, neuravnovešen človek: nestalneži in brezdomci

SSKJ²

nèstálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nestalnega: nestalnost zaposlitve / nestalnost vremena / nestalnost njegovega razpoloženja je ustvarjala nekakšno napetost

SSKJ²

nèstándarden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni standarden: nestandardno pohištvo

SSKJ²

nèstandardizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme
♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran

SSKJ²

nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni stanovanjski: nestanovanjski objekt; nestanovanjska gradnja; nestanovanjska stavba / nestanovanjsko posojilo

SSKJ²

nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen
// star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna

SSKJ²

nèstanovítnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nestanoviten človek: morda bo pa le pridobil kakega nestanovitneža

SSKJ²

nèstanovítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost

SSKJ²

nestáti -stánem dov. (á ȃ)
zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa
// izginiti: nestala sta brez sledu

SSKJ²

nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš
// dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu
b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom
a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave
b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel
5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala
6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke
7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli
8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke
9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost

nêsti se

s prislovnim določilom

ekspr.

ponosno, samozavestno iti, stopati:

glej ga, kako se nese

vzravnano se je nesla mimo fantov

/ konja sta se mogočno nesla skozi vas

knjiž.

premikati se, gibati se:

balončki so se nesli čez mesto

po nebu se nese temen oblak

/ le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava

širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust

nesóč

-a -e:

zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva

nesèn

tudi nešèn -êna -o:

odložiti neseno stvar

z vetrom neseno listje

SSKJ²

nèstíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki za delovanje ne potrebuje neposrednega stika s čim: nestični laser; nestično odklepanje avtomobilov
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; raba stičnega in nestičnega vezaja

SSKJ²

nèstimulatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni stimulativen: nestimulativno nagrajevanje / nestimulativen ukrep

SSKJ²

nèstisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da stisniti: nestisljiva snov
♦ fiz. nestisljiva tekočina tekočina, ki pri stiskanju ne spremeni prostornine

SSKJ²

nèstisljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nestisljivega: nestisljivost snovi
♦ fiz. nestisljivost tekočin

SSKJ²

nèstólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni stolen: nestolna cerkev

SSKJ²

néstor -ja m (ẹ̄)
knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: nestor slovenskih pripovednikov, skladateljev, zgodovinarjev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nestorianízem -zma m (ī)
rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma

SSKJ²

nestorijánec -nca m (ȃ)
rel. pristaš nestorianizma: nastopati proti nestorijancem

SSKJ²

nestorijánstvo -a s (ȃ)
rel. nestorianizem: širjenje nestorijanstva

SSKJ²

nèstorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega

SSKJ²

nèstránkar -ja m (ȅ-ȃ)
kdor ni pripadnik politične stranke: zborovanja so se udeležili strankarji in tudi nestrankarji

SSKJ²

nèstránkarski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na nestrankarje: nestrankarska organizacija / nestrankarski list / nestrankarski politični sistem

SSKJ²

nèstrásten -tna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni strasten: nestrasten človek / nestrasten poljub / zgodbo je pripovedoval s tihim, nestrastnim glasom

nèstrástno

prisl.:

nestrastno govoriti

SSKJ²

nèstrínjanje -a s (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od strinjanja: izraziti nestrinjanje s čim

SSKJ²

nèstŕjen -a -o tudi nèstrjèn -êna -o prid. (ȅ-ŕ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni strjen: nestrjena snov

SSKJ²

nèstŕnjen -a -o prid.(ȅ-ŕ)
ki ni strnjen: nestrnjene gozdne površine; nestrnjena vrsta

nèstŕnjeno

prisl.:

nestrnjeno brati

SSKJ²

nèstrohljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne strohni: nestrohljiva stvar

SSKJ²

nèstrohnèl in nèstrohnél -éla -o [nestrohneu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni strohnel: nestrohnele trske / nestrohnelo truplo

SSKJ²

nèstrohnjèn stil. nèiztrohnjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
nestrohnel: nestrohnjeno dračje / nestrohnjeno truplo / Prešernova pesem Neiztrohnjeno srce

SSKJ²

nèstrojèn -êna -o tudi nèstrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́)
usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža

SSKJ²

nèstrokôven -vna -o prid.(ȅ-ō)
ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci

nèstrokôvno

prisl.:

nestrokovno narediti

SSKJ²

nèstrokovnják -a m (ȅ-á)
kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake
// kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki

SSKJ²

nèstrokovnjáški -a -o prid. (ȅ-á)
nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo

SSKJ²

nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ)
slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice

SSKJ²

nèstrokôvnost -i ž (ȅ-ō)
lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju

SSKJ²

nèstŕpen1 -pna -o prid.(ȅ-r̄)
ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje

nèstŕpno

prisl.:

nestrpno presojati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nestŕpen2 -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄)
ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje

nestŕpno

prisl.:

nestrpno čakati, ozirati se

SSKJ²

nèstrpljív1 -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nestrpen1, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi

SSKJ²

nestrpljív2 -a -o prid. (ī í)
star. nestrpen2, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla

nestrpljívo

prisl.:

nestrpljivo je pogledoval na uro

SSKJ²

nèstrpljívost1 -i ž (ȅ-í)
star. nestrpnost1, nerazumevanje: narodnostna, verska nestrpljivost

SSKJ²

nestrpljívost2 -i ž (í)
star. nestrpnost2, neučakanost: komaj je premagoval svojo nestrpljivost / z nestrpljivostjo je hodila od okna do vrat

SSKJ²

nèstŕpnež1 -a m (ȅ-ȓ)
ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek: politični nestrpneži

SSKJ²

nestŕpnež2 -a m (ȓ)
ekspr. nestrpen, neučakan človek: nestrpneža so s težavo pomirili / nestrpnež je komaj čakal, da pride na vrsto

SSKJ²

nèstŕpnost1 -i ž (ȅ-r̄)
pomanjkanje strpnosti, razumevanja: težko je bilo sodelovati z njimi zaradi njihove nestrpnosti / narodnostna, rasna, verska nestrpnost

SSKJ²

nestŕpnost2 -i ž (r̄)
lastnost, značilnost nestrpnega, neučakanega človeka: ko jo je pričakoval na postaji, je le težko premagoval svojo nestrpnost / srce mu je močno udarjalo od nestrpnosti

SSKJ²

nèstrukturíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki strukturno ni natančneje opredeljen: nestrukturirani podatki; nestrukturirana informacija; nestrukturirane odločitve imajo lahko nepredvidljive posledice

SSKJ²

nèstrupén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače

SSKJ²

nèstváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični

nèstvárno

prisl.:

nestvarno govoriti

SSKJ²

nèstvárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost

SSKJ²

nestvòr -ôra m (ȍ ó)
knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije

SSKJ²

nèsúkan -a -o prid. (ȅ-ú)
tekst. ki ni sukan: nesukana preja

SSKJ²

nèsumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni sumljiv: nesumljiv človek / nesumljivo ime / nesumljiva izjava

SSKJ²

nesvést -i ž (ẹ̑)
zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti

SSKJ²

nèsvésten1 -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se

SSKJ²

nesvésten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka

SSKJ²

nèsvét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèsvetèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti:

SSKJ²

nèsvobôda -e ž (ȅ-ó)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine

SSKJ²

nèsvobôden -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo

SSKJ²

nèsvobôdnik -a m (ȅ-ȏ)
zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika

SSKJ²

nèsvobôdnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti

SSKJ²

nèsvój -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó)
star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen2: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen

SSKJ²

nesvójnik -a m (ọ̑)
knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov

SSKJ²

nesvójnost -i ž (ọ̄)
knjiž. nevoljništvo: zakon iz leta 1782 je odpravil nesvojnost

SSKJ²

nèsvójski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje

SSKJ²

nèšablónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev

SSKJ²

nèšírjenje -a s (ȅ-ī)
kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja

SSKJ²

nešké in neškè in nèške nèšk [nəške] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala

SSKJ²

nèškodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je

SSKJ²

nèškodljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili

SSKJ²

nèšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam

SSKJ²

nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi

SSKJ²

néšplja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje
♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica

SSKJ²

nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov

SSKJ²

neštét -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika

neštéto

prisl.:

imeli so nešteto sestankov

opraviti je moral še nešteto stvari

SSKJ²

neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: pred očmi si je že neštetič vrtel usodne prizore tekme in ni mogel prikriti razočaranja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

neštétokrat prisl. (ẹ̑)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali

SSKJ²

neštétost -i ž (ẹ̑)
ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma

SSKJ²

neštevílen -lna -o prid. (ȋ)
ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde

SSKJ²

neštevílnokrat prisl. (ȋ)
knjiž. neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat

SSKJ²

neštevílo -a s (í)
knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken

SSKJ²

nèštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje

SSKJ²

nét1 -a m (ẹ̑) pog.
svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet: net omogoča dostop do najnovejših informacij z vsega sveta kar izza domače mize

SSKJ²

nét2 -a m (ẹ̑)
pog. kovica, zakovica: spojiti z neti

SSKJ²

nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje

nètáktno

prisl.:

netaktno reči, se vesti

/ v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega

SSKJ²

nètáktnost -i ž (ȅ-ā)
lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti

SSKJ²

nètalentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika

SSKJ²

nètaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne tali: netaljive snovi
♦ teh. netaljiva elektroda

SSKJ²

nétárt -a m (ẹ̑-ȃ) pog.
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; spletna umetnost: ukvarjati se z netartom; svetovna razstava netarta

SSKJ²

nètéčen1 -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo

SSKJ²

netéčen2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem

SSKJ²

netéčnež -a m (ẹ̑)
star. vsiljivec, nadležnež: ne neha nas nadlegovati, ta netečnež

SSKJ²

netéčnik -a m (ẹ̑)
star. vsiljivec, nadležnež: premišljali so, kako bi se znebili tega netečnika

SSKJ²

nètéčnost1 -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka

SSKJ²

netéčnost2 -i ž (ẹ́)
star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost

SSKJ²

nètehtljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da tehtati: netehtljive količine

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nèték1 -a m (ȅ-ẹ̑)
manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom

SSKJ²

neték2 -a m (ẹ̑)
1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku
2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki
// vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval

SSKJ²

nètelésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota

SSKJ²

nètemeljít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela

SSKJ²

nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost

SSKJ²

nétenje -a s (ẹ́)
glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora

SSKJ²

nètêsen -sna -o prid. (ȅ-é)
teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi

SSKJ²

nètêsnost -i ž (ȅ-é)
teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov

SSKJ²

nètežáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna

SSKJ²

netílec -lca [netilca in netiu̯ca] m (ȋ)
knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne

SSKJ²

netílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica

SSKJ²

netílka -e [netilka in netiu̯ka] ž (ȋ)
1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov
2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija

SSKJ²

netílo -a s (í)
1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo
2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo
3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost

SSKJ²

nètípičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična

SSKJ²

nétiti -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare
// knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči
2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji

netèč

-éča -e:

neteče besede

SSKJ²

netívo -a s (í)
1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo
2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva

SSKJ²

nètlakován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče

SSKJ²

netljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja

SSKJ²

néto prisl. (ẹ̑)
po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; v prid. rabi: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža
♦ ekon. neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži

SSKJ²

nètóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni točen, ni natančen: vedno zamuja, zelo netočen je / ima netočno uro / netočni podatki / publ. netočne trditve neresnične

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nètóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti
// publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti

SSKJ²

nètoleránten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti

SSKJ²

nètolerántnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost netolerantnega človeka: v njem ni bilo netolerantnosti / netolerantnost stališč

SSKJ²

nètôpen -pna -o prid. (ȅ-ó)
ki ni topen: netopne snovi; maščobe so netopne; v vodi netopen

SSKJ²

netopír -ja m (ī)
miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline
♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus

SSKJ²

netopírski -a -o prid. (ī)
tak kot pri netopirju: demon z netopirskimi krili

SSKJ²

nètopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni topljiv: netopljive snovi
♦ kem. v vodi netopljivo barvilo

SSKJ²

nètopljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost netopljivega: netopljivost snovi

SSKJ²

nètôpnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost netopnega: netopnost rudnin

SSKJ²

nétoregístrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža

SSKJ²

nétotónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km:

SSKJ²

nètováriški -a -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni tovariški: fant je precej netovariški / netovariški odnosi / netovariško dejanje, vedenje

nètováriško

prisl.:

zelo netovariško je ravnal

SSKJ²

nètovárištvo -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od tovarištva: spoznal je netovarištvo svoje okolice / očitali so mu netovarištvo

SSKJ²

nètradicionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno

SSKJ²

nètransparênten in nètransparénten -tna -o prid. (ȅ-ē; ȅ-ẹ̄)
ki ni razviden, jasen: netransparentne javne finance; netransparentna poraba denarja; posel, sistem je netransparenten

SSKJ²

nètransparêntnost in nètransparéntnost -i ž (ȅ-ē; ȅ-ẹ̄)
nerazvidnost, nejasnost: v notranji bančni preiskavi so ugotovili netransparentnost transakcij; netransparentnost poslovanja; netransparentnost razdelitve sredstev

SSKJ²

nètŕden -dna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄)
nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv

SSKJ²

nètŕdnost -i ž (ȅ-ŕ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost netrdnega: netrdnost njegovih sklepov / to je znamenje njegove notranje netrdnosti

SSKJ²

nètreníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni treniran: za netreniranega atleta je vaja precej naporna; težko smo se vzpenjali, ker smo bili netrenirani

SSKJ²

netrésk -a m (ẹ̑)
bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

nètrézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
evfem. pijan: netrezni fantje so se majali po cesti; večkrat je netrezen
● knjiž. netrezno dejanje nepremišljeno, nerazsodno

SSKJ²

nètrpéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni trpežen: netrpežen les; netrpežno blago

SSKJ²

nètrzájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ)
voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu:

SSKJ²

nètŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni tržen: netržna cena, delnica, naložba; netržna dejavnost; netržno gospodarstvo / trgovanje z netržnimi papirji

SSKJ²

nètváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nematerialen, negmoten: tvarni in netvarni svet; netvarne dobrine; netvarna škoda / tvarna in netvarna kultura duhovna kultura

SSKJ²

nètvóren -rna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nedejaven, neaktiven: netvorni udeleženci gibanja / to so bili trenutki netvornega junaštva

SSKJ²

nèubéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča

nèubéžno

prisl.:

tako življenje je neubežno vodilo v propad

SSKJ²

nèubogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku

SSKJ²

nèubogljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev

SSKJ²

nèubogljívka -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. neubogljiva ženska, zlasti deklica: razvajena neubogljivka; neubogljivke so se mu smejale

SSKJ²

nèubogljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost neubogljivega človeka, zlasti otroka: otrokova neubogljivost ga je skrbela / kaznovali so ga zaradi neubogljivosti

SSKJ²

nèubrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran

nèubráno

prisl.:

neubrano peti

SSKJ²

nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko

nèubranljívo

prisl.:

neubranljivo napadati

SSKJ²

nèubránost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost

SSKJ²

neučákan -a -o prid. (ȃ)
navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi

neučákano

prisl.:

neučakano poslušati

neučakano se prestopati

SSKJ²

neučákanec -nca m (ȃ)
ekspr. neučakan človek: neučakanci niso počakali vodnika, ampak so kar sami odšli na pot

SSKJ²

neučákanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost neučakanega človeka: tega je bila kriva njegova neučakanost / novica je njegovo neučakanost še povečala / ekspr. od neučakanosti je bil že ves iz sebe

SSKJ²

neučákaven -vna -o prid. (ā)
star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je

SSKJ²

neučákavnost -i ž (ā)
star. neučakanost: fantova neučakavnost / kar gorel je od neučakavnosti

SSKJ²

neučakljív -a -o prid. (ī í)
zastar. neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog

neučakljívo

prisl.:

neučakljivo ji je stekel naproti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

neučakljívost -i ž (í)
zastar. neučakanost: od neučakljivosti so se mu začela tresti kolena

SSKJ²

nèučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen

SSKJ²

nèučinkovít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni učinkovit: neučinkovit protest, ukrep; pouk je bil zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov neučinkovit / publ. tokrat je bil napadalec zelo neučinkovit

nèučinkovíto

prisl.:

naši so igrali neučinkovito

SSKJ²

nèučinkovítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neučinkovitega: prepozno so spoznali neučinkovitost svojih ukrepov

SSKJ²

nèudélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni udelan: neudelana pot / divji, neudelan svet / bele, neudelane roke

SSKJ²

nèudeléžba -e ž (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od udeležbe: opravičiti svojo neudeležbo na sestanku / vzrokov za neudeležbo pri volitvah je bilo več

SSKJ²

nèudeležèn -êna -o in nèudeléžen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ̑)
ki ni udeležen: pri stvari je bil neudeležen; sam.: v pogovoru neudeleženi

SSKJ²

nèudóben -bna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni udoben: neudoben naslanjač, stol; ima zelo neudobno stanovanje / neudobna vožnja

nèudóbno

prisl.:

na trdi klopi je sedel precej neudobno

SSKJ²

nèudóbje -a s (ȅ-ọ̑)
kar je nasprotno, drugačno od udobja: vse življenje je prenašal lakoto in neudobje

SSKJ²

nèudóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neudobnega: težko se je sprijaznil z neudobnostjo in skromnostjo teh prostorov

SSKJ²

nèudržán -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje
● ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno

SSKJ²

nèudŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje

SSKJ²

nèudržljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržljiva moč / neudržljiv smeh / neudržljiva želja neubranljiva

SSKJ²

nèudušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudušljiv smeh

SSKJ²

nèuganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da uganiti: neuganljiva uganka / knjiž. neuganljivo morje skrivnostno

SSKJ²

nèugásel -sla -o [neugasəu̯] prid. (ȅ-á)
ki ni ugasel, ni ugasnjen: neugasel ognjenik / požar so povzročili neugasli cigaretni ogorki; neugasla luč, sveča; pren., ekspr. neugasel ogenj v očeh; neugasla ljubezen

SSKJ²

nèugásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. neugasljiv: neugasen ogenj; neugasna svetloba
● ekspr. neugasna žeja zelo velika, huda

SSKJ²

nèugasljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen
● ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda

SSKJ²

nèuglájen -a -o in nèuglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni uglajen, ni olikan: fant je še precej neuglajen / neuglajeno vedenje

nèuglájeno

in nèuglajêno prisl.:

neuglajeno se vesti

SSKJ²

nèuglájenost in nèuglajênost -i ž (ȅ-ȃ; ȅ-é)
lastnost, značilnost neuglajenega človeka: ni se še znebil svoje neuglajenosti / neuglajenost njegovega nastopa jih je razočarala

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja