Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
negatívec -vca m (ȋpog.
1. kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: okrog sebe je imel same negativce
// kdor ocenjuje vse okoli sebe slabše, kot je, navadno zaradi lastnih koristi: velja za negativca, ki gleda le nase
2. oseba, zlasti literarna, filmska, s pretežno slabimi, družbeno nesprejemljivimi lastnostmi: igrati glavnega negativca; lik, vloga negativca / filmski negativec
SSKJ²
négativen in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje
2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje
3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame
4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne
5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen
● 
publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja
♦ 
bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi
    négativno in negatívno prisl.:
    pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja
     
    tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega
SSKJ²
negativístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na negativizem: negativistično stališče / negativistično obdobje pubertete / negativistično vedenje pacienta
SSKJ²
negativitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. kar je, obstaja kot
a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete
b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto
c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete
♦ 
filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim
SSKJ²
negativízem -zma m (ī)
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature
 
psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje, ki je v nasprotju z njimi
SSKJ²
negatívka -e ž (ȋpog.
1. ženska, ki vidi vse v življenju slabše, kot je: razglasili so jo za negativko / negativke in pesimistke
// ženska, ki ocenjuje vse okoli sebe slabše, kot je, navadno zaradi lastnih koristi: nisem hudobna negativka, kot se govori in piše
2. ženska, zlasti literarni, filmski lik, s pretežno slabimi, družbeno nesprejemljivimi lastnostmi: v filmu igra glavno negativko; lik, vloga negativke
SSKJ²
négativnost in negatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ)
lastnost, značilnost negativnega: moralna negativnost človeka / prikazovati negativnosti kapitalizma negativne pojave
 
elektr. negativnost magnetnega pola
SSKJ²
négativski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na negativ 2: negativski proces pri razvijanju / negativski film negativni film
SSKJ²
nègazíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni gaziran: negaziran sok; negazirana tekočina, voda; prodaja gaziranih in negaziranih pijač
SSKJ²
nègíbčen -čna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki mu manjka gibčnosti: starejši negibčen človek / negibčno telo
SSKJ²
nègíbčnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči
SSKJ²
nègíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje
// ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi
● 
pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono
    nègíbno prisl.:
    negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj
SSKJ²
nègibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da upogibati, pregibati: negibljivi prsti, sklepi, udje
// negiben, nepremičen: negibljivi bolniki
SSKJ²
nègibljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa
SSKJ²
nègíbnost -i ž (ȅ-í)
stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi
SSKJ²
negíranje -a s (ȋ)
glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja
SSKJ²
negírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. izjavljati, dokazovati:
a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti1nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost
    negírati se 
    nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata
SSKJ²
nègládek -dka -o prid. (ȅ-á)
ki ni gladek: negladek papir; negladka površina / negladek prevod
SSKJ²
nèglasôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
jezikosl. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica
SSKJ²
nègledé in nè gledé prisl., piše se narazen (ȅ-ẹ̄)
v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse ne glede na spol ali narodnost; tiskajo vse, ne glede na to, ali je kaj vredno
// v predložni rabi kljub: ne glede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil ne glede na to, da je mlad
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nègledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ni prijeten za gledanje: negledljiv film; negledljiva predstava; tekma je postala negledljiva
2. ki ga ni mogoče gledati: še preden bodo kasete postale negledljive, jih bo treba presneti na katerega od digitalnih nosilcev
SSKJ²
negližé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže
 
knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči
SSKJ²
nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
SSKJ²
nègmôten -tna -o prid. (ȅ-ó)
nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč
SSKJ²
negnòj -ôja in negnój -a m (ȍ ó; ọ̑)
bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel
SSKJ²
nègnojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja
SSKJ²
négo in nego vez. (ẹ̑)
1. star. kakor2:
a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ
b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali
c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš
2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen2ni ga mogoče videti nego ponoči
3. zastar., v protivnem priredju ampak2zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
SSKJ²
negóda -e ž (ọ̑)
1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
SSKJ²
negodè1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode
2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
SSKJ²
negodè2 -éta s (ȅ ẹ́)
1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno
2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
SSKJ²
nègóden1 tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel
// nedonošen: negoden otrok
2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna
SSKJ²
negóden2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̄)
slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
SSKJ²
negódnež -a m (ọ̑)
1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se od tod, negodnež
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži
SSKJ²
negódnica -e ž (ọ̑)
1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica
2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami
SSKJ²
negódnik -a m (ọ̑)
1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki
2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov
SSKJ²
nègódnost tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost
SSKJ²
negodovánje -a s (ȃ)
glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel
SSKJ²
negodováti -újem nedov.(á ȗ)
izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval
    negodováje :
    negodovaje so se ljudje razšli
SSKJ²
nègojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani
SSKJ²
nègorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nègorljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost negorljivega: negorljivost materiala
SSKJ²
nègospodáren -rna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja
    nègospodárno prisl.:
    negospodarno poslovati
SSKJ²
nègospodárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja
SSKJ²
nègospodárski -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi
 
ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih
// negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja
    nègospodársko prisl.:
    negospodarsko izkoriščati gozdove
SSKJ²
nègospodárstvo -a s (ȅ-ȃ)
publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu
SSKJ²
nègospôski -a -o prid. (ȅ-ó)
ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko
SSKJ²
nègostoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
SSKJ²
nègostoljúbnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo
SSKJ²
negotínec -nca m (ȋ)
agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca
SSKJ²
nègotòv -ôva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop
 
publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela
    nègotôvo prisl.:
    negotovo hoditi, odgovoriti, priznati
SSKJ²
nègotovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje
SSKJ²
nègotôvost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo
 
publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje
SSKJ²
negoválec -lca [negovalca in negovau̯cam (ȃ)
kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec
SSKJ²
negoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih
SSKJ²
negoválka -e [tudi negovau̯kaž (ȃ)
ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka
SSKJ²
negoválnica -e ž (ȃ)
avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica
SSKJ²
negovánček -čka m (á)
nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo
// razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček
SSKJ²
negovánec -nca m (á)
človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk
// ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu
SSKJ²
negovánje -a s (ȃ)
glagolnik od negovati: negovanje bolnika / negovanje telesa / negovanje učenčevega izražanja; negovanje jezika / negovanje prijateljskih odnosov
SSKJ²
negovánka -e ž (á)
ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
negovánost -i ž (á)
lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost
SSKJ²
negováti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo
b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle
2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje
3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje
4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čim bolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik
// krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti; negovati tradicijo
    negován -a -o:
    pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok
SSKJ²
nègovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik
SSKJ²
nègréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek
SSKJ²
negríd -a m (ȋ)
antr. človek črne rase: mongolidi in negridi
SSKJ²
negríden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na negride: negridne poteze / negridna ljudstva / negridna rasa
SSKJ²
negroíd -a m (ȋ)
antr. negrid: negroidi in mongoloidi
SSKJ²
negroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na negroide: negroidne poteze / negroidna plemena / negroidna rasa
SSKJ²
néguš -a m (ẹ̑)
v etiopskem okolju, nekdaj kralj
SSKJ²
néhanje1 -a s (ẹ̑)
glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja
SSKJ²
nehánje2 -a s (ȃ)
ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom
SSKJ²
nèharmóničen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična
SSKJ²
néhati1 -am dov. (ẹ̑)
1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila
a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame
b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem
c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / zastar. brezskrbno veselje je nehalo se je končalo
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom
2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila
● 
ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive
    néhati se 
    končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha
    ● 
    se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha
SSKJ²
neháti2 -ám dov. (á ȃ)
nar. pustiti: otroka je nehal doma
SSKJ²
nehávati -am nedov. (ȃ)
izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti
b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati
c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval
    nehávati se zastar.
    končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe
SSKJ²
nèhigiéničen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje
SSKJ²
nèhigiénski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nehigieničen: nehigienske razmere / nehigienski stanovanjski prostori
SSKJ²
nèhlapljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni hlapljiv: hlapljive in nehlapljive snovi
SSKJ²
nèhlínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni hlinjen: nehlinjena žalost; nehlinjeno začudenje
SSKJ²
nèhôden -dna -o prid. (ȅ-ó)
knjiž., zastar. neprehoden2nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèhomogén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom
 
mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj
SSKJ²
nèhomogénost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla
SSKJ²
nèhoté prisl. (ȅ-ẹ̄)
izraža, da se dejanje (z)godi
a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili
b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal
SSKJ²
nèhôten1 -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja
 
anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje
2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nehoten2mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
SSKJ²
nèhotèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / nehoteni gibi nehotni
 
med. nehoteni splav spontani splav
SSKJ²
nèhôtnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov
SSKJ²
nehôtoma prisl. (ȏ)
1. star. nehote: nehotoma pogledati / nehotoma žaliti
2. zastar. nepričakovano: Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli (F. Levstik)
SSKJ²
nehováti -újem nedov. (á ȗ)
izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih
b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati
c) elipt.: dež že nehuje / zastar. poželenje počasi nehuje mineva
● 
zastar. kako čudno nehujejo umirajo
    nehováti se zastar.
    končevati se: tam se nehuje gozd
SSKJ²
nèhumán -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni human, ni človeški: do podrejenih je bil zelo nehuman / nehumani odnosi, pojavi, predpisi / evfem. ujetnike je čakal nehuman konec nasilna smrt
SSKJ²
nèhumánost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nehumanega: nehumanost postopka
SSKJ²
nèhvaléžen -žna -o prid., nèhvaléžnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek
    nèhvaléžno prisl.:
    nehvaležno ravnati
SSKJ²
nèhvaléžnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nehvaležen človek: lepo so skrbeli zanj, zdaj jim pa tako vrača ta nehvaležnež
SSKJ²
nèhvaléžnica -e ž (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nehvaležna ženska: ta nehvaležnica se ni niti poslovila; grda nehvaležnica
SSKJ²
nèhvaléžnik -a m (ȅ-ẹ̑)
star. nehvaležnež: nehvaležnik bi bil, če bi vas pozabil
SSKJ²
nèhvaléžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost
 
nehvaležnost je plačilo sveta
SSKJ²
nèidóč tudi nèidòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
publ. ki se ne prodaja lahko, dobro: neidoči izdelki; zaloge neidočega blaga
SSKJ²
nèimenován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ 
mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega
SSKJ²
nèimétnik -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni imetnik: neimetnik kartice ugodnosti
SSKJ²
nèindividuálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni individualen: neindividualno delo / neindividualni izrazi na upodobljenih obrazih
SSKJ²
nèinformíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèinformíranost -i ž (ȅ-ȋ)
neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju podjetja
SSKJ²
nèiniciatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni iniciativen: neiniciativno upravljanje / knjiž. neiniciativen človek
SSKJ²
nèinstitucionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni vezan na institucijo: sredstva za neinstitucionalno kulturo; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče
SSKJ²
nèinteligénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje
SSKJ²
nèinteligéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost neinteligentnega človeka: njegova neinteligentnost ga je pri delu zelo ovirala
SSKJ²
nèinteresánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni interesanten: vozili so se po dolgočasni in neinteresantni pokrajini
SSKJ²
nèintervéncija -e ž (ȅ-ẹ́)
publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije
SSKJ²
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni invaziven: neinvazivna okužba / neinvazivni rak dojke / neinvazivna genetika; neinvazivna preiskava, terapija
SSKJ²
nèinventíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. neiznajdljiv, nedomiseln: neinventiven umetnik / neinventiven slog zmanjšuje vrednost romana / zbirko sestavljajo neinventivne anekdotične zgodbe
SSKJ²
nèionizirajóč -a -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́fiz.
ki ne ionizira: neionizirajoči žarki; neionizirajoče sevanje; neionizirajoča elektromagnetna valovanja
SSKJ²
nèionizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fiz. ki ne vsebuje ionov: neionizirani plin; neionizirane molekule; neionizirana sevanja
SSKJ²
nèiskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni iskan: v njem je dobil neiskanega zaveznika / knjiž. njegova govorica je sproščena, neiskana
SSKJ²
nèiskrén -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene
SSKJ²
nèiskrénost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost neiskrenega človeka: vse vedenje je kazalo njegovo neiskrenost / neiskrenost besed
SSKJ²
nèistinít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
zastar. neresničen, nestvaren: v polmraku je imelo mesto neistinito podobo / neistinite navedbe
SSKJ²
nèizbegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž., zastar. neizogiben, neizbežen: neizbegljiva nesreča
SSKJ²
nèizbéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki se mu ne da izogniti, izmakniti: neizbežna smrt, usoda; vojna je bila neizbežna / knjiž. neizbežni ukrepi nujni
SSKJ²
nèizbéžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neizbežnega: neizbežnost usode, vojne / knjiž. neizbežnost družbenih sprememb nujnost
SSKJ²
nèizbírčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izbirčen: neizbirčen človek / neizbirčno občinstvo
// ekspr. ki ne izbira, ne dela razlik: neizbirčna smrt
SSKJ²
nèizbírčnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neizbirčnega človeka: zaradi njegove neizbirčnosti mu ni bilo težko gospodinjiti / ekspr. neizbirčnost v uporabi sredstev za dosego cilja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizbrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izbran: neizbrani kandidati; na natečaju neizbrane skladbe bodo vrnili avtorjem / evfem. ošteval ga je z najbolj neizbranimi besedami neprimernimi, nespodobnimi
SSKJ²
nèizbrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se ne da izbrisati: neizbrisne črte / okovi so mu vtisnili neizbrisne sledove; neizbrisno znamenje časa / ekspr. tista leta so mu ostala v neizbrisnem spominu ni jih pozabil; pren. trpljenje je vtisnilo njenemu življenju neizbrisen pečat
// nepozaben: neizbrisen dogodek, vtis
    nèizbrísno prisl.:
    neizbrisno si vtisniti v spomin
SSKJ²
nèizbrisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neizbrisen: neizbrisljivo črnilo / neizbrisljivo znamenje / prizor mu je ostal v neizbrisljivem spominu
// nepozaben: neizbrisljiv vtis
SSKJ²
nèizčíščen tudi nèsčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nejasen, neizoblikovan: neizčiščen pesniški izraz; njegov nazor je še neizčiščen; jezikovno in vsebinsko neizčiščeno delo / notranje še neizčiščeni mladi ljudje
SSKJ²
nèizčíščenost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. nejasnost, neizoblikovanost: jezikovna neizčiščenost v romanu; neizčiščenost formulacij / notranja neurejenost in neizčiščenost
SSKJ²
nèizčŕpan -a -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni izčrpan: neizčrpane zaloge nafte / neizčrpan kredit / ostalo je še dovolj neizčrpanih možnosti / njegove telesne moči so še neizčrpane
SSKJ²
nèizčŕpen -pna -o prid. (ȅ-r̄)
ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije
 
ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko
SSKJ²
nèizčrpljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizčrpen: neizčrpljive zaloge / neizčrpljiv vir energije / ekspr. poslušal jo je z neizčrpljivo potrpežljivostjo zelo veliko
SSKJ²
nèizčŕpnost -i ž (ȅ-r̄)
lastnost, značilnost neizčrpnega: neizčrpnost zalog / ekspr. neizčrpnost možnosti velika količina, množina
SSKJ²
nèizdán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izdan, ni objavljen: v pisateljevi zapuščini so našli neizdane rokopise; neizdana pesnikova dela
SSKJ²
nèizdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel
SSKJ²
nèizdélanost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda
SSKJ²
nèizdiferencíran in nèzdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi
SSKJ²
nèizenáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izenačen: gospodarski položaj teh držav je še neizenačen; neizenačene tekmovalne skupine
 
šah., šport. neizenačen rezultat
SSKJ²
nèizenáčenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev
SSKJ²
nèizglájen tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena
SSKJ²
nèizgovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena
 
knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega
2. knjiž. prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega
SSKJ²
nèizgovorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim
SSKJ²
nèizgubljív tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota
SSKJ²
nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizjémnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
splošnost, navadnost: neizjemnost pojava
SSKJ²
nèizjókan -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze
SSKJ²
nèizkorenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive
SSKJ²
nèizkoríščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu
SSKJ²
nèizkoríščenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora
SSKJ²
nèizkrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
SSKJ²
nèizkústven -a -o prid. (ȅ-ȗ)
nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje
 
filoz. neizkustvena sodba
SSKJ²
nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen
    nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.:
    govoril je zelo neizkušeno
SSKJ²
nèizkúšenost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
SSKJ²
nèizljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū)
knjiž., zastar. ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni
SSKJ²
nèizlúščen tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha
SSKJ²
nèizmalíčen in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
SSKJ²
nèizméren1 -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna
SSKJ²
neizméren2 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄ekspr.
1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje
    neizmérno prisl.:
    neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora
SSKJ²
nèizmerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino
SSKJ²
nèizmerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine
SSKJ²
nèizmérnost1 -i ž (ȅ-ẹ̄)
neizmerljivost: neizmernost nekaterih pojavov
SSKJ²
neizmérnost2 -i ž (ẹ́)
ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje
SSKJ²
nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi
    nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.:
    dela se je lotil precej neiznajdljivo
SSKJ²
nèiznajdljívost tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizoblikován tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota
SSKJ²
nèizoblikovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov
SSKJ²
nèizobrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus
SSKJ²
nèizobráženec -nca m (ȅ-ȃ)
neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci
SSKJ²
nèizobráženost -i ž (ȅ-ȃ)
značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost
SSKJ²
nèizogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja
 
ti ukrepi so bili neizogibni nujni
    nèizogíbno 
    prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči
    // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
SSKJ²
nèizogibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizogiben: neizogibljiv boj; neizogibljiva usoda
SSKJ²
nèizogíbnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neizogibnega: neizogibnost smrti; neizogibnost vojne je bila očitna / neizprosnost vprašanja in neizogibnost odgovora ga je težila / knjiž. pesem je nastala iz notranje neizogibnosti nujnosti, potrebe
SSKJ²
nèizolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izoliran: neizolirani bolniki / neizolirana električna napeljava; proti hrupu neizolirana soba; toplotno, zvočno neizoliran
SSKJ²
nèizpeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izpeljati: njegov načrt je neizpeljiv
SSKJ²
nèizpét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje
SSKJ²
nèizpíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica
2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest
SSKJ²
nèizpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo
SSKJ²
nèizpít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izpit: steklenica neizpitega vina / na mizi so bili neizpiti kozarci
SSKJ²
nèizpláčan -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izplačan: neizplačan dolg / neizplačani dediči / neizplačan honorar
SSKJ²
nèizplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izplačati: neizplačljiv dolg
SSKJ²
nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica slovenskih študentov v svobodni slovenski državi do šolanja v lastnem jeziku
    nèizpodbítno prisl.:
    neizpodbitno dokazati
SSKJ²
nèizpodbítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije
SSKJ²
nèizpodbójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz
 
pravn. neizpodbojna sodba
SSKJ²
nèizpolnítev tudi nèspolnítev -tve [neispou̯nitəu̯; nespou̯nitəu̯ž (ȅ-ȋ)
kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizpôlnjen tudi nèspôlnjen -a -o [neispou̯njen; nespou̯njenprid. (ȅ-ó)
ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje
SSKJ²
nèizpolnjevánje tudi nèspolnjevánje -a [neispou̯njevanje; nespou̯njevanjes (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa
SSKJ²
nèizpolnjív -a -o [neispou̯njiv-prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizpolnljiv: neizpolnjive želje
SSKJ²
nèizpolnljív -a -o [neispou̯nljiv-prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi
SSKJ²
nèizpolnljívost -i [neispou̯nljivostž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizpolnljivega: neizpolnljivost želj / neizpolnljivost pogodbe
SSKJ²
nèizpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote
SSKJ²
nèizprášan tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-ázastar.
ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih niso bili vprašani
SSKJ²
neizpremenjen ipd. gl. nespremenjen ipd.
SSKJ²
nèizpríden tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ)
neizprijen: neizprideno dekle
SSKJ²
nèizpríjen tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle
SSKJ²
nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó)
1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen
// knjiž. neusmiljen1, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik
2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja
● 
publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja
    nèizprôsno prisl.:
    neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo
SSKJ²
nèizprôsnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost neizprosnega: poznala je njegovo doslednost in neizprosnost; slovel je po svoji neizprosnosti / ekspr.: spoznal je vso neizprosnost predpisov, zakonov; bati se neizprosnosti življenja / ekspr.: življenje se mu je pokazalo v vsej neizprosnosti; za svoje pravice se je bojeval z vso neizprosnostjo
SSKJ²
nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen
SSKJ²
nèizrabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izrabiti: neizrabljivi energetski viri / plošče so trdne, skoraj neizrabljive
SSKJ²
nèizračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv
SSKJ²
nèizravnán tudi nèzravnán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana
SSKJ²
nèizravnánost tudi nèzravnánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost
SSKJ²
nèizrázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo
3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla
    nèizrázno prisl.:
    bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega
SSKJ²
nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje
 
iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen
    nèizrazíto prisl.:
    neizrazito igrati
SSKJ²
nèizrazítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizrazitega: neizrazitost potez na njegovem obrazu / barvna neizrazitost slike / pesniški zbirki so očitali neizrazitost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● 
njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen
    nèizrazljívo prisl.:
    bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
SSKJ²
nèizrazljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizrazljivega: neizrazljivost nekaterih čustev, občutkov
SSKJ²
nèizráznost -i ž (ȅ-á)
1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov
2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili
SSKJ²
nèizrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom
SSKJ²
neizrécen -cna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. neizmeren2, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu
    neizrécno prisl.:
    neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel
SSKJ²
nèizrečèn1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli
SSKJ²
neizréčen2 -čna -o prid. (ẹ̄)
star. neizmeren2, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno
    neizréčno prisl.:
    neizrečno priden otrok
SSKJ²
neizrečèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
star. neizmeren2, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem
    neizrečêno prisl.:
    neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek
SSKJ²
nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
2. star. neizmeren2, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši
    nèizrekljívo prisl.:
    slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega
SSKJ²
nèizročljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izročiti: neizročljivo pismo
SSKJ²
nèizsánjan -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. ustvarjen v sanjah, a neuresničen: neizsanjana želja / neizsanjane sanje
SSKJ²
nèizsledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je do zdaj še neizsledljiv
SSKJ²
nèizstreljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver
SSKJ²
nèizšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni izšolan: dva njena otroka sta še neizšolana / za jahanje neizšolan konj
SSKJ²
nèiztérjan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izterjan: neizterjani davki
SSKJ²
nèizterljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne da izterjati: neizterljivi dolgovi
SSKJ²
nèizterljívost -i ž (ȅ-í)
pravn. lastnost, značilnost neizterljivega: neizterljivost stroškov kazenskega postopka
SSKJ²
nèiztožljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost
SSKJ²
nèiztrebljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da iztrebiti: neiztrebljiv mrčes / neiztrebljiv pohlep
SSKJ²
neiztrohnjen gl. nestrohnjen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèiztróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila
SSKJ²
nèizučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izučen: zaposlili so tudi več neizučenih delavcev
SSKJ²
nèizumetníčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izumetničen: neizumetničene besede / neizumetničen pesniški jezik
SSKJ²
nèizúrjen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev
SSKJ²
nèizúrjenost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov
SSKJ²
nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā)
ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja
SSKJ²
nèizvájanje -a s (ȅ-ā)
kar je nasprotno, drugačno od izvajanja: neizvajanje določil, sporazumov
SSKJ²
nèizvéden1 -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega
SSKJ²
nèizvedèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela
SSKJ²
nèizvedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izvesti: neizvedljivi načrti, predlogi; ima dobre, vendar neizvedljive zamisli / ekspr. saj to je vendar neizvedljivo zelo težko izvedljivo
SSKJ²
nèizvedljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta
SSKJ²
nèizvéstnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih
SSKJ²
nèizvéžban -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. neizurjen: v streljanju so bili mladi vojaki še neizvežbani
SSKJ²
nèizvéžbanost -i ž (ȁ-ẹ̑)
knjiž. neizurjenost: nesrečo je povzročila voznikova neizvežbanost
SSKJ²
nèizvíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo
SSKJ²
nèizvírnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neizvirnega: neizvirnost zgodbe v romanu / pesnikova neizvirnost / očitali so mu neizvirnost
SSKJ²
nèizvóljen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni izvoljen: neizvoljeni kandidati / ekspr. on je njihov neizvoljeni voditelj ki ni izvoljen, ni izbran, a ga priznavajo za voditelja
SSKJ²
nèizvršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega
SSKJ²
nèizvrševánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. neizpolnjevanje: neizvrševanje dolžnosti / neizvrševanje predpisov, sklepov neizvajanje
SSKJ²
nèizvršljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
publ. neizpolnljiv: neizvršljivo naročilo / neizvršljiv načrt neuresničljiv, neizvedljiv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèizzván -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni izzvan: neizzvan napad / neizzvane žalitve
SSKJ²
nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena
2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje
SSKJ²
nèizživétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti
SSKJ²
nèizžívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč
SSKJ²
nèják -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā)
star. šibek, slaboten: mlad je še in nejak / nejako telo
SSKJ²
nèjásen -sna -o prid.(ȅ-á)
ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost
    nèjásno prisl.:
    nejasno izgovarjati besede; svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal; dogodka se samo nejasno spominjam
SSKJ²
nèjásnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nejasnega: nejasnost obrazov na sliki / vsebinska nejasnost povesti / v obtoženčevi izpovedi je bilo tudi nekaj manjših nejasnosti nejasnih izjav, navedb
SSKJ²
nèjáven -vna -o prid. (ȅ-á)
nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta
SSKJ²
nèjàz -jáza m (ȅ-ȁ ȅ-ȃ)
filoz., po Fichteju kar ni jaz: bivanje nejaza
SSKJ²
nèjéšč -a -e tudi -- prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival
SSKJ²
nèjéščnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka
SSKJ²
nèjéščost -i ž (ȅ-ẹ́)
neješčnost: izbirčnost, neješčost in prevelika ješčost so pogoste težave otrok v predšolski dobi; neješčost in utrujenost
SSKJ²
nejevéra -e ž (ẹ́star.
1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero
2. brezverstvo: pisati proti nejeveri
SSKJ²
nejevérec -rca m (ẹ̑)
zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec
SSKJ²
nejevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki (česa) ne verjame; neveren2ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž
2. star. ki ni veren; neveren1verni in nejeverni ljudje
SSKJ²
nejevérnik -a m (ẹ̑star.
1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik
2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik2bojevati se proti nejevernikom
SSKJ²
nejevérnost -i ž (ẹ́)
star. nezaupanje, dvom: iz očetovih oči je ob sinovih besedah odsevala nejevernost / poslušal ga je z nejevernostjo
SSKJ²
nejevólja -e ž (ọ̄)
kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad
SSKJ²
nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu
 
star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen
// ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe
    nejevóljno prisl.:
    nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo
SSKJ²
nejevóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nejevóljnik -a m (ọ̑)
knjiž. nejevoljen človek: nekateri se z menoj niso strinjali, a se nisem zmenil za te nejevoljnike
SSKJ²
nejevóljnost -i ž (ọ́)
knjiž. nejevolja: nejevoljnost ga je obšla / nejevoljnost se mu bere na obrazu
SSKJ²
nèjunáški -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki mu manjka poguma, junaštva: nejunaški vojaki / to je bil nejunaški boj / nejunaška smrt
SSKJ²
nek gl. neki1
SSKJ²
nèkadílec -lca [nekadiu̯ca in nekadilcam (ȅ-ȋ)
kdor ni kadilec: vztrajen nekadilec; kadilci in nekadilci / oddelek za nekadilce
SSKJ²
nèkadílka -e [nekadiu̯ka in nekadilkaž (ȅ-ȋ)
ženska, ki ni kadilka: kadilke in nekadilke
SSKJ²
nèkadílski -a -o [nekadilski tudi nekadiu̯skiprid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal, prostor; delitev na kadilske in nekadilske sobe / nekadilski zakon / vzgoja nekadilskih generacij
SSKJ²
nékaj1 nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄)
1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom
2. publ. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj2če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl
● 
ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš
SSKJ²
nékaj2 prisl. (ẹ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat
// izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti
3. v členkovni rabi izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže
● 
ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto evrov, nekaj več ali manj približno
SSKJ²
nékaj... prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na nekaj prisl. nekajdneven, nekajleten, nekajtonski
SSKJ²
nékajdnéven -vna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj dni: po nekajdnevnem dežju je spet posijalo sonce; nekajdnevni obmejni spopadi; nekajdnevno bivanje na deželi
SSKJ²
nèkajênje -a s (ȅ-é)
stanje brez kajenja: odločiti se za nekajenje; pljučnega raka je mogoče omejiti z nekajenjem; svetovni dan nekajenja; spodbujanje nekajenja
SSKJ²
nékajkrat1 prisl. (ẹ̄)
izraža nekaj ponovitev: pride nekajkrat na mesec / že nekajkrat je stopila do vrat, pa se je vrnila / zračni promet se je za nekajkrat povečal
SSKJ²
nekájkrat2 prisl. (ȃ)
knjiž., zastar. velikokrat, večkrat: to pesem smo nekajkrat navdušeno peli
SSKJ²
nékajkráti in nékaj kráti prisl. (ẹ̄-ástar.
1. nekajkrat1, nekolikokrat: nekajkrati je šel z njo plesat
2. velikokrat, večkrat: to je bilo že nekajkrati poudarjeno
SSKJ²
nékajléten -tna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj let: po nekajletni bolezni je ozdravel; učitelj z nekajletno prakso
SSKJ²
nékajmésečen -čna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja nekaj mesecev: nekajmesečni bolniški dopust; nekajmesečni tečaj tujih jezikov; po nekajmesečnem bivanju v tujini si je zaželel domov
// star nekaj mesecev: nekajmesečni otrok
SSKJ²
nékajúren -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ)
ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur
SSKJ²
nekàk tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄)
1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti
// izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki
2. kak3, kakšen2odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti
SSKJ²
nekàko in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav
// izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe
2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta
3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole
4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako
5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nekakôv in nekàkov in nekákov stil. nékakov -a -o zaim. (ó; ȁ; ȃ; ẹ̄)
zastar. nekak, nekakšen: plesali so nekakov starinski ples
SSKJ²
nekàkšen tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄)
1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje
// izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem
2. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre od tod
    nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar.
    nekako: nekakšno tri dni bo od tega
SSKJ²
nèkalív tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni kaliv: nekalivo seme
SSKJ²
nèkaljèn1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni kaljen: nekaljeno jeklo
SSKJ²
nèkaljèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
knjiž., zastar. neskaljen: čista, nekaljena voda / materine oči so bile svetle, nekaljene / nekaljena sreča; dnevi nekaljenega veselja
SSKJ²
nekaljiv gl. nekaliv
SSKJ²
nékam prisl. (ẹ́)
1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč
// publ. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam2ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / otrok se ga je kar nekam bal
// izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov
● 
ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako
SSKJ²
nékamo prisl. (ẹ́)
zastar. nekam: spomnil se je, da ima še nekamo iti / v členkovni rabi govori nekamo ošabno
SSKJ²
nèkapitalístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni kapitalističen: nekapitalistično gospodarstvo / nekapitalistični gospodarski sistem
SSKJ²
nekatérekráti in nekatére kráti prisl. (ẹ̄-ázastar.
1. nekajkrat1, nekolikokrat: nekaterekrati je dečka celo pobožala
2. velikokrat, večkrat: na to sem že nekaterekrati namignil
SSKJ²
nekatéri tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē)
1. mn. izraža manjše število
a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem
b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno
2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku
SSKJ²
nekatérikrat prisl. (ẹ̄)
1. star. velikokrat, večkrat: te besede je že nekaterikrat slišal
2. zastar. nekajkrat1, nekolikokrat: gospodarja je nekaterikrat poklicala
SSKJ²
nekatérnik -a m (ẹ̑)
nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav
// posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo
SSKJ²
nèkatólik tudi nèkatolík -a m (ȅ-ọ̑; ȅ-ȋ)
kdor ni katoličan: v kraju je bilo tudi nekaj nekatolikov
SSKJ²
nèkatóliški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na nekatolike: nekatoliško prebivalstvo
SSKJ²
nèkázen -zna -o prid. (ȅ-áknjiž.
1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost
2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu
 
knjiž., zastar. nekazen pritlikavec iznakažen
SSKJ²
nèkaznív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni kazniv: nekaznivo ravnanje
 
pravn. nekaznivo dejanje
SSKJ²
nèkaznívost -i ž (ȅ-í)
pravn. dejstvo, da je kaj nekaznivo: nekaznivost dejanja
SSKJ²
nèkaznován -a -o prid.(ȅ-á)
ki ni kaznovan: še nekaznovan otrok / napadalec je ostal nekaznovan / nekaznovana tatvina
    nèkaznováno prisl.:
    nekaznovano goljufa še naprej
SSKJ²
nèkaznovánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kdo ni (bil) kaznovan: hvaliti se z nekaznovanjem / potrdilo o nekaznovanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkaznovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti
SSKJ²
nékdaj stil. nekdàj prisl. (ẹ̑; ȁ)
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje dogajalo: bilo je prijetno kot nekdaj / nekdaj mogočna vojska; moj prijatelj, nekdaj ravnatelj te šole prej, včasih / že od nekdaj živijo tukaj od zdavnaj, zelo dolgo
SSKJ²
nekdájšnji in nékdajšnji -a -e prid. (ā; ẹ̑)
knjiž. nekdanji: značilnosti nekdajšnje družbe
SSKJ²
nekdánji -a -e prid. (ā)
ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko
// nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec
● 
ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.:, pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant
SSKJ²
nekdánjost -i ž (ā)
knjiž. preteklost: govoriti o nekdanjosti; spomini na nekdanjost; prihodnost in nekdanjost
SSKJ²
nekdó tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄)
1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas
 
ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti
2. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz
SSKJ²
néki1 tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄)
1. ki je
a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks gospod
b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe
2. publ. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen
SSKJ²
néki2 člen. (ẹ̑)
1. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric
// v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se
2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati
SSKJ²
nekjé prisl. (ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav
// izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil
2. izraža približnost
a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta
b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem
SSKJ²
nèklásičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost
SSKJ²
nèklícan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž., zastar. nezaželen: neklicana solza na licu
SSKJ²
nèklimatizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni klimatiziran: neklimatiziran avtobus; neklimatizirani prostori; neklimatizirana stavba
SSKJ²
nèkméčki -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz
SSKJ²
nèkmèt -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov
SSKJ²
nèkmetíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kmetijski: nekmetijski proizvodi / nekmetijska dejavnost; nekmetijska organizacija; nekmetijsko gospodarstvo / publ. nekmetijsko prebivalstvo nekmečko
SSKJ²
nèknjížen -žna -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl. ki ni knjižen: neknjižna beseda; neknjižna izgovarjava
SSKJ²
nekóč prisl. (ọ̑)
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico
SSKJ²
nekód prisl. (ọ̄)
1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali
2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled
3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
SSKJ²
nekógaršnji -a -e zaim. (ọ̄)
1. ki je last nekoga: nekogaršnji avto / nekogaršnja roka
2. izraža splošno pripadnost nekomu: odpreti delovno mesto po nekogaršnji meri
SSKJ²
nèkoherénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni koherenten: nekoherentna družba, politika / pomensko nekoherentno besedilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkoheréntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekoherentnega: pomenska nekoherentnost otežuje razumevanje besedil; nekoherentnost pravnega sistema
SSKJ²
nèkolegiálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi
SSKJ²
nekólik -a -o zaim. (ọ̄)
star., v prislovni rabi nekoliko, nekaj2z nekolikim naporom je odprl oči; pred nekolikimi leti
SSKJ²
nekólikanj prisl. (ọ̑)
star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden
SSKJ²
nekóliko prisl. (ọ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi
2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti
3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe
SSKJ²
nekoliko... ali nekóliko... prvi del zloženk (ọ̄)
nanašajoč se na nekoliko: nekolikodneven, nekolikokrat
SSKJ²
nekólikokrat prisl. (ọ̄)
nekajkrat1trkanje se je nekolikokrat ponovilo / denarni promet se je za nekolikokrat povečal
SSKJ²
nekólikšen -šna -o zaim. (ọ̄)
v prislovni rabi nekoliko, nekaj2z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje
SSKJ²
nèkolkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni kolkovan: nekolkovana prošnja; oddati nekolkovano vlogo
SSKJ²
nèkomerciálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. ki ni komercialen: komercialni in nekomercialni filmi
SSKJ²
nèkompatibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompatibilen; nezdružljiv, neskladen: nekompatibilni ljudje, partnerji, značaji; bila sta nekompatibilna, zato sta se razšla; povečevanje socialnih razlik ni kompatibilno z demokracijo / strankarsko nekompatibilni kadri / namestitev nekompatibilnega programa; prodaja elektromagnetno nekompatibilnih naprav
SSKJ²
nèkompatibílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nekompatibilnega; nezdružljivost, neskladnost: komunikacijska nekompatibilnost; programska nekompatibilnost strank / nekompatibilnost podatkov / nekompatibilnost operacijskih sistemov
SSKJ²
nèkompeténten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten
SSKJ²
nèkompeténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja
SSKJ²
nèkomplicíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran
SSKJ²
nèkompromísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče
SSKJ²
nèkompromitíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja
SSKJ²
nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje
SSKJ²
nèkomunikatívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi
SSKJ²
nèkomuníst -a m (ȅ-ȋ)
kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkomunístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi
SSKJ²
nèkončán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni končan: nekončan portret; nekončana novela / nekončana vojna
SSKJ²
nèkonfesionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. ki ni konfesionalen: nekonfesionalno verovanje / nekonfesionalna šola
SSKJ²
nèkonformíst -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist
SSKJ²
nèkonformízem -zma m (ȅ-ī)
knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: znan je po svojem nekonformizmu
SSKJ²
nèkonkréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten
SSKJ²
nèkonsisténten tudi nèkonzisténten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni konsistenten: nekonsistentna politika; to je slab in nekonsistenten predlog; zakon je nekonsistenten
SSKJ²
nèkonsisténtnost tudi nèkonzisténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekonsistentnega: opozoriti na nekonsistentnost; vlada zakona zaradi nekonsistentnosti ne more sprejeti; nekonsistentnosti v izjavah tožnika
SSKJ²
nèkonspiratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni konspirativen: nekonspirativno delovanje
SSKJ²
nèkonstruktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni konstruktiven: nekonstruktivni pogovori; nekonstruktivna kritika
SSKJ²
nèkontrolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene
SSKJ²
nèkonvencionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne
SSKJ²
nèkonvencionálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nekonvencionalnega: nekonvencionalnost novele / knjiž. nekonvencionalnost življenja teh umetnikov
SSKJ²
nèkonvertibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano
SSKJ²
nèkonvertibílnost -i ž (ȅ-ȋ)
fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost
SSKJ²
nèkoordiníran -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni koordiniran: nekoordinirano raziskovalno delo / nekoordiniran študijski načrt
    nèkoordinírano prisl.:
    nekoordinirano delovati
SSKJ²
nèkoordiníranost -i ž (ȅ-ȋ)
značilnost nekoordiniranega: nekoordiniranost dela / nekoordiniranost načrtov ovira izdelavo
SSKJ²
nèkorékten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni korekten: nekorektno dejanje, ravnanje / biti nekorekten do koga
SSKJ²
nèkoréktnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nekorektnega: nekorektnost tekmovanja / zaradi svoje nekorektnosti ni bil priljubljen / privoščil si je majhno nekorektnost nekorektno dejanje
SSKJ²
nèkorísten -tna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek
    nèkorístno prisl.:
    nekoristno porabljen čas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkorístnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda
SSKJ²
nékov tudi nekôv -a -o zaim. (ẹ̄; ózastar.
1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj
2. neki1nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku
SSKJ²
nèkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance
SSKJ²
nèkovína -e ž (ȅ-í)
kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin
SSKJ²
nèkovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine
SSKJ²
nékovšen -šna -o zaim. (ẹ̄)
star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja
SSKJ²
nèkrilàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice
 
zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice
SSKJ²
nèkristján -a m (ȅ-ȃ)
kdor ni kristjan: sodelovanje kristjanov z nekristjani
SSKJ²
nèkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit
SSKJ²
nèkrítičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje
    nèkrítično prisl.:
    nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo
SSKJ²
nèkrítičnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nekritičnega: nekritičnost ocene / mladostna nepremišljenost in nekritičnost
SSKJ²
nèkrív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í)
ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega
SSKJ²
nèkrívda -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd
SSKJ²
nèkrívec -vca m (ȅ-ī)
knjiž. kdor ni krivec: tako so bili kaznovani nekrivci
SSKJ²
nekrobióza -e ž (ọ̑)
med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva
SSKJ²
nekrofilíja -e ž (ȋ)
bolezenska spolna nagnjenost do mrličev: sadizem in nekrofilija / ekspr. politična nekrofilija
SSKJ²
nekrofobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred človeškim truplom: klavstrofobija in nekrofobija
SSKJ²
nekrológ -a m (ọ̑)
kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega: napisati nekrolog; ganljiv nekrolog; nekrolog pesniku / ekspr. knjiga je nekakšen nekrolog tej umetnostni smeri
SSKJ²
nekromantíja -e ž (ȋ)
v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo
SSKJ²
nekromántika -e ž (á)
nekromantija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkrónan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar
 
ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent
SSKJ²
nekrópola -e ž (ọ̑)
arheol. grobišče: najti, odkriti nekropolo; rimska, slovanska nekropola / zgodovinski prikaz nekropole
SSKJ²
nekrótičen -čna -o prid. (ọ́)
med. v katerem so prenehali življenjski procesi, odmrl: nekrotične celice; nekrotično tkivo
SSKJ²
nekróza -e ž (ọ̑med.
1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga
2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz
SSKJ²
nèkrščánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke
    nèkrščánsko prisl.:
    ravnati nekrščansko
SSKJ²
nèkŕščen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen
 
ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda
SSKJ²
nèkrváv -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni krvav: v roki je držal nekrvav meč / ekspr.: nekrvav boj; nekrvava zmaga
SSKJ²
néksus -a m (ẹ̑)
knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus
 
pravn. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza
SSKJ²
nékšen -šna -o zaim. (ẹ̄)
nar. nekak, nekakšen: nekšno divje veselje ga je obšlo
SSKJ²
néktar -ja m (ẹ̑)
1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja
// knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja
2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar
SSKJ²
néktaren -rna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nektar 2: nektarna sladkost / nektarni med / nektarne žleze
SSKJ²
nektarína -e ž (ȋ)
sadno drevo ali njegov breskvi podoben okrogli koščičasti sad z gladko lupino: gojiti breskve in nektarine
SSKJ²
nékton -a m (ẹ̑)
biol. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih: nekton in plankton
SSKJ²
nèkúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni kuhan: nekuhane jedi
SSKJ²
nèkultivíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kultiviran: nekultivirana zemlja / nekultivirane rastline / ekspr. divji in nekultivirani prebivalci
SSKJ²
nèkultúra -e ž (ȅ-ȗ)
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura
SSKJ²
nèkultúren -rna -o prid.(ȅ-ȗ)
ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje
    nèkultúrno prisl.:
    nekulturno govoriti
SSKJ²
nèkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe
SSKJ²
nèkuránten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč: nekurantno blago / nekurantne zaloge
 
ekon. nekurantni denar denar, ki se v določeni državi ne uporablja več kot plačilno sredstvo
SSKJ²
nèkúrjen -a -o prid. (ȅ-ú)
pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèkúžen -žna -o prid. (ȅ-ú)
nenalezljiv: nekužno vnetje kože
SSKJ²
nèkvalificíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
SSKJ²
nèkvalitéten -tna -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo
    nèkvalitétno prisl.:
    nekvalitetno izdelan
SSKJ²
nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh
SSKJ²
nèlagóden tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á)
1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno
2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje
    nèlagódno tudi nèlágodno prisl.:
    nelagodno se počutiti
SSKJ²
nèlagódje -a s (ȅ-ọ̑)
knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje: v družbo je zanesel nelagodje; duševno nelagodje / obšlo ga je nekakšno nelagodje neprijeten, neugoden občutek
SSKJ²
nèlagódnost tudi nèlágodnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-á)
lastnost, značilnost nelagodnega: motila ga je nelagodnost njenih kretenj
// knjiž. neprijeten, neugoden občutek: ob njem ga je obšla nelagodnost; trenutni občutek ugodja se je spremenil v nelagodnost
SSKJ²
nèláhek -hka -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni lahek: spočita konja sta z lahkoto vlekla nelahek voz; nelahko breme / ima naporno, nelahko delo težko / nelahko vprašanje težko rešljivo
SSKJ²
nèlásten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni lasten: nelastne izkušnje navadno človeka ne izučijo / knjiž. novico je sprejel s sebi nelastno ravnodušnostjo
SSKJ²
nèlastník -a m (ȅ-í)
kdor ni lastnik: odločba velja za lastnike in nelastnike stanovanj
SSKJ²
nèlegálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni legalen: nelegalno delovanje, trgovanje / doseči kaj na nelegalen način / nelegalna organizacija; uporabil je nelegalna sredstva
SSKJ²
nèlegálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nelegalnega: nelegalnost delovanja, trgovanja / stranka je imela kljub nelegalnosti močen vpliv / aktivisti so se umaknili v nelegalnost ilegalo
SSKJ²
nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci
SSKJ²
nèlép -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled
2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi
// evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba
    nèlepó 
    1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti
    2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal
SSKJ²
nèleposlôven -vna -o prid. (ȅ-ȏ)
ki nima lastnosti leposlovja: neleposlovna knjiga, uspešnica; neleposlovno besedilo, delo
SSKJ²
nèlépost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar)
SSKJ²
nèlepôta -e ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nelepega: lepota in nelepota / ekspr. doživljal je nelepoto medsebojnih odnosov
SSKJ²
nèlikvíden -dna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni likviden: nelikvidni kupci; nelikviden denarni zavod
 
ekon. nelikvidni del premoženja del premoženja, ki ni unovčljiv
SSKJ²
nèlikvidíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nav. ekspr. ki ni likvidiran: nelikvidirani ostanki kapitalistične miselnosti
 
adm. nelikvidirani računi
SSKJ²
nèlikvídnost -i ž (ȅ-ȋ)
kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti: nelikvidnost podjetja; posledica nelikvidnosti / nelikvidnost v gospodarstvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèliteráren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije
SSKJ²
nèljúb -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū)
1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub
2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje
    nèljúbo tudi nèljubó
    1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen
    2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem
SSKJ²
nèljubézen -zni ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen – minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni
SSKJ²
nèljubeznív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje
    nèljubeznívo prisl.:
    neljubeznivo odgovoriti
SSKJ²
nèljubeznívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil
SSKJ²
nèljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū)
knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila
SSKJ²
nèljudjé -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (ȅ-ẹ̑)
ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek
SSKJ²
nèljúdski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni ljudski: neljudski, izumetničeni izrazi / neljudska država, vlada
SSKJ²
nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota
    nèločljívo prisl.:
    neločljivo povezan, zvezan s čim
SSKJ²
nèločljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neločljivega: zagovarjati neločljivost zakona / ekspr. njuna neločljivost sošolcem ni bila po volji
SSKJ²
nèlógičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična
    nèlógično 
    1. prislov od nelogičen: nelogično govoriti, misliti
    2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelogično je, da se prepira z njim
SSKJ²
nèlógičnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti
SSKJ²
nèlojálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama
 
ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi običaji in poslovno moralo
    nèlojálno prisl.:
    nelojalno ravnati
SSKJ²
nèlojálnost -i ž (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti: očitati komu nelojalnost
SSKJ²
nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna območja / nelovna doba / lovne in nelovne živali
 
lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti
SSKJ²
nèlôvski -a -o prid. (ȅ-ó)
ki ni lovski: to je nelovsko ravnanje / lovski in nelovski psi
SSKJ²
nélson tudi nélzon -a m (ẹ̑)
šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu
SSKJ²
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● 
nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ 
adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor
    némo prisl.:
    nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
SSKJ²
nèmagnéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet
SSKJ²
nèmájhen -hna -o prid. (ȅ-ȃ)
ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek
// velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmálo prisl. (ȅ-áekspr.
1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah
2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje
SSKJ²
nèmálokdàj prisl. (ȅ-á-ȁ)
ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra
SSKJ²
nèmálokrat prisl. (ȅ-á)
ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil
SSKJ²
némanič -a m (ẹ̑)
ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem
SSKJ²
nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑)
knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar
SSKJ²
nemára člen. (ȃ)
star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov
SSKJ²
nemáren -rna -o prid., nemárnejši (á ā)
1. neskrben1, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe
// ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren
// nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren
2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni
3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni
    nemárno prisl.:
    nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo
    nemárni -a -o sam.:
    nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno
SSKJ²
nèmarkíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot
SSKJ²
nèmarksístičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi
    nèmarksístično prisl.:
    nemarksistično reševati vprašanja
SSKJ²
nemarnè -éta m (ȅ ẹ́)
star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne
SSKJ²
nemárnež -a m (ȃ)
ekspr. nemaren človek: nemarneži naredijo vse samo napol / ta nemarnež je rad zalezoval mlada dekleta
SSKJ²
nemárnica -e ž (ȃ)
ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica
// evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica
SSKJ²
nemarníja -e ž (ȋ)
nar. nemarnost: kdaj te bo minila nemarnija / zdaj bo imel še več časa za nemarnije
 
nar. kakšno nemarnijo so pustili za seboj umazanijo, nered
SSKJ²
nemarnják -a m (á)
nar. nemarnež: vsi so pridno delali, nemarnjaka ni bilo med njimi / stari nemarnjak gleda za dekleti
SSKJ²
nemárnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost nemarnega človeka: požara je bila kriva nemarnost delavcev / opazil je vsako nemarnost / po nemarnosti poškodovati kaj
2. slabš. nemaren človek: pri tisti nemarnosti noče nihče jesti / kot psovka vstani, nemarnost
SSKJ²
nemárščina -e ž (ā)
nar. nemarnost: zanemariti zdravljenje iz nemarščine / pooseb. ali je Janez res taka nemarščina, kot pravijo
SSKJ²
nèmásten -tna -o prid. (ȅ-á)
ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev
SSKJ²
nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj
SSKJ²
nèmaščeván -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev
SSKJ²
nèmáteren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni materen: poučevanje slovenščine kot nematernega jezika / nematerni govorec govorec nematernega jezika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda
SSKJ²
nèmaterialístičen -čna -o prid.(ȅ-í)
ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage
    nèmaterialístično prisl.:
    nematerialistično razlagati
SSKJ²
nematód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov
SSKJ²
nemcístika -e ž (í)
veda o nemškem jeziku in književnosti: študenti nemcistike
SSKJ²
nemčeváti -újem nedov. (á ȗ)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje
// ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše
SSKJ²
némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili
// ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej
2. ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji
SSKJ²
nemčízem -zma m (ī)
jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi
SSKJ²
nemčúr -ja m (ú)
slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni
SSKJ²
nemčúriti -im nedov. (ú ȗ)
slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili
SSKJ²
nemčúrka -e ž (ú)
slabš. pripadnica nenemškega naroda, zavzemajoča se za germanizacijo: očitali so ji, da je nemčurka
SSKJ²
nemčúrski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna
SSKJ²
nemčúrstvo -a s (ū)
slabš. nemčurska miselnost: očitali so mu nemčurstvo
SSKJ²
némec -mca m (ẹ̑)
nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki
SSKJ²
nèmerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi
SSKJ²
nèmerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov
SSKJ²
nèmerodájen -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
pisar. nepristojen1, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno
SSKJ²
nemesis [némezisž im. in tož. ed. (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza
SSKJ²
nèméšan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo
SSKJ²
neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í)
1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja
// knjiž., zastar. molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici
2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru
SSKJ²
némeza -e ž (ẹ̑)
knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmikáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle
SSKJ²
nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī)
1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
2. star. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
● 
ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom
    nèmílo prisl.:
    nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.:, knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu
SSKJ²
nèmilosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ)
knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba
SSKJ²
nèmílost -i ž (ȅ-ī)
ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost
 
ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi
SSKJ²
nèmílosten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka
    nèmílostno prisl.:
    nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo
SSKJ²
nèminljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni minljiv: neminljiva lepota, ljubezen / neminljiva slava / ekspr. imeti neminljive zasluge za kaj zelo velike
SSKJ²
nèminljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote
SSKJ²
nemír -a m (ȋ)
1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran
 
njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje
// nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov
2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira
// stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši
3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir
SSKJ²
nemíren -rna -o prid., nemírnejši (í ī)
1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati
2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči
 
ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen
3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren
// ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba
4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde
// ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje
5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje
    nemírno prisl.:
    srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati
SSKJ²
nemiríka -e ž (í)
obrt. nemirka: navadno nihalo je nadomestil z nemiriko
SSKJ²
nemírka -e ž (ȋ)
obrt. nihajoče kolesce v uri: pognati nemirko / ura na nemirko
SSKJ²
nemírnež -a m (ȋ)
ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači
// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
SSKJ²
nemírnica -e ž (ȋ)
ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama
SSKJ²
nemírnost -i ž (í)
stanje nemirnega človeka: od nemirnosti in neučakanosti je kar naprej pogledoval na uro / zaradi skrbi in neprestane nemirnosti so mu začele pešati moči / nemirnost učencev ga je izčrpavala
SSKJ²
nèmiroljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
evfem. napadalen, sovražen: nemiroljubna država / nemiroljubni nameni; nemiroljubno dejanje
SSKJ²
nèmiroljúbnost -i ž (ȅ-ú)
evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna
SSKJ²
némka -e ž (ẹ̑)
nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki
SSKJ²
nèmnóg -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov
    nèmnógo prisl.:
    umrla je pred nemnogo leti
SSKJ²
nèmóč1 ž (ȅ-ọ̑)
stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose
SSKJ²
nemóč2 in némoč -- ž (ọ̑; ẹ̑)
star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmočèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
fiz., v zvezi nemočeča tekočina tekočina, ki ne omoči stene posode:
SSKJ²
nèmôčen1 -čna -o prid. (ȅ-ó)
ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči
 
nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti
    nèmôčno prisl.:
    nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju
SSKJ²
nèmôčen2 in nèmočán -môčna -o in prid. (ȅ-ó ȅ-ȃ ȅ-ó)
ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba
SSKJ²
nèmôčnost -i ž (ȅ-ó)
stanje nemočnega človeka: zaradi izčrpanosti in nemočnosti niso mogli iti naprej
SSKJ²
nèmóder -dra -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki
SSKJ²
nèmodêren -rna -o prid. (ȅ-é ȅ-ē)
ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek
SSKJ²
nèmodêrnost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost nemodernega: nemodernost njegove obleke je ni motila / pogovor o modernosti in nemodernosti poezije
SSKJ²
nèmogòč tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́)
1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča
2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko
● 
ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji
    nèmogóče 
    1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče
    2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost
    a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti
    b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti
    3. v členkovni rabi izraža
    a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče
    b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega
SSKJ²
nèmogóčnost -i ž (ȅ-ọ́knjiž.
1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost
2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza
● 
ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo
SSKJ²
nèmogóčost -i ž (ȅ-ọ́)
knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti
SSKJ²
nèmorála -e ž (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od morale: javna nemorala / to je izraz poslovne nemorale / preganjati nemoralo; zavajati v nemoralo
SSKJ²
nèmorálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek
    nèmorálno prisl.:
    nemoralno ravnati, živeti
SSKJ²
nèmorálnež -a m (ȅ-ȃ)
slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar
SSKJ²
nèmorálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost
SSKJ²
némost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost
SSKJ²
nèmôški -a -o prid. (ȅ-ó)
nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor
    nèmôško prisl.:
    nemoško se skriti, zbežati
SSKJ²
nèmôškost -i ž (ȅ-ó)
lastnost nemoškega: njegova nemoškost jo je odbijala
SSKJ²
nemôta -e ž (ó)
knjiž. mir, tišina: v veži ga je pozdravila nemota
// nemost: gluhota in nemota
SSKJ²
nèmóten -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje
♦ 
ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji; pravn. nemotena posest
    nèmóteno prisl.:
    nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
SSKJ²
nèmotivíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmožàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške
2. zastar. neporočen: nemožate ženske
    nèmožáto prisl.:
    nemožato govoriti, ravnati, zbežati
SSKJ²
nèmožátost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost
SSKJ²
nèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna
SSKJ²
nèmóžnost -i ž (ȅ-ọ́)
1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja
2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje
SSKJ²
némščina -e ž (ẹ́)
nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika
 
jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine
SSKJ²
némški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
 
bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja
    némško prisl.:
    govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo
SSKJ²
némškonacionálen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ)
nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije
SSKJ²
nemškováti -újem nedov. (á ȗ)
star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško
    nemškujóč -a -e:
    nemškujoči ljudje
SSKJ²
nemškúta -e ž (ū)
zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren)
SSKJ²
nemškútar -ja m (ȗ)
slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar
SSKJ²
nemškútarica -e ž (ȗ)
slabš. pripadnica nenemškega naroda, zavzemajoča se za germanizacijo: zagrizena nemškutarica
SSKJ²
nemškutaríja -e ž (ȋ)
nemškutarji: čemu se siliš v to nemškutarijo
SSKJ²
nemškutáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško
// govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo
SSKJ²
nemškutárjenje -a s (á)
glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja
SSKJ²
nemškútarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj
SSKJ²
nemškútarstvo -a s (ȗ)
slabš. nemškutarska miselnost: očitali so ji nemškutarstvo / družba domišljavega nemškutarstva nemškutarjev
SSKJ²
némštvo -a s (ẹ̄)
1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo
// nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine
2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi
SSKJ²
nemúden -dna -o prid. (ū)
star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep
    nemúdno prisl.
    nemudoma: nemudno odpotovati, poslati
SSKJ²
nemúdoma prisl. (ȗ)
izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati
SSKJ²
nèmuslimán -a m (ȅ-ȃ)
kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèmuslimánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo
SSKJ²
nèmuzikálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen
SSKJ²
nèmuzikáličen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje
SSKJ²
nènačêlen -lna -o prid. (ȅ-ȇ)
ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke
SSKJ²
nènačêlnež -a m (ȅ-ȇ)
ekspr. nenačelen človek: prilagodljiv nenačelnež
SSKJ²
nènačêlnost -i ž (ȅ-ȇ)
lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti
SSKJ²
nènačét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni načet: nenačet hlebec; nenačeta steklenica žganja; nenačeta škatla cigaret / nenačet pogovor, problem; vprašanje je ostalo nenačeto / ekspr. nenačeta življenjska moč
SSKJ²
nènačŕten -tna -o prid.(ȅ-ȓ)
ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje
    nènačŕtno prisl.:
    nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno
SSKJ²
nènačŕtnost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost nenačrtnega: nenačrtnost proizvodnje
SSKJ²
nènadárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje
SSKJ²
nènadárjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana
SSKJ²
nènadêjan in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ȇ; ȅ-ā; ȅ-ȃ)
knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino
    nènadêjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.:
    nenadejano priti, srečati
SSKJ²
nènadélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno
SSKJ²
nenáden -dna -o prid.(ȃ)
1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad nasprotnikovih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane
2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj
    nenádno prisl.:
    nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil
SSKJ²
nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika
    nènadkriljívo prisl.:
    nenadkriljivo igrati
SSKJ²
nenádnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost nenadnega: presenetila ga je nenadnost njegove vrnitve
SSKJ²
nenádoma prisl. (ȃ)
izraža trenutnost: nenadoma ga je obšla slabost; nenadoma se zasmejati / ekspr. kar nenadoma so ugasnile vse luči / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustila naša mati
// izraža nepričakovanost: nenadoma priti; zgodilo se je tako nenadoma, da se je zdrznil / nenadoma je obogatel na hitro
SSKJ²
nènadomésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas
SSKJ²
nènadomestljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika
SSKJ²
nènadomestljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. značilnost nenadomestljivega človeka: prepričan je bil o svoji nenadomestljivosti / govorili so o nenadomestljivosti kulture v sodobni družbi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nènadzíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni nadziran: nenadzirano delo, trgovanje / nenadzirani učenci / publ. pritisk nenadziranih ekonomskih sil
SSKJ²
nènadzorován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni nadzorovan: nenadzorovano delovanje, poslovanje / nenadzorovan prehod čez most / nenadzorovani otroci / knjiž. napravil je nenadzorovano kretnjo sproščeno, neprisiljeno
SSKJ²
nènaglašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
jezikosl. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda
SSKJ²
nènaglašênost -i ž (ȅ-é)
jezikosl. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost
SSKJ²
nènagléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. ki se ne da nagledati: lepa, nenagledna deklica / kraj je sijal v nenagledni lepoti
SSKJ²
nènagrajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni nagrajen: igralec je ostal nenagrajen / odkupili so tudi nenagrajene osnutke
SSKJ²
nènajávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni najavljen: na obisk je prišel nenajavljen
SSKJ²
nènajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da najti: iskati nenajdljive živali
SSKJ²
nènaklépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
pravn. nasproten, drugačen od naklepnega: nenaklepni uboj
SSKJ²
nènaklónjen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen: čutili so, da jim je nenaklonjen / komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena / evfem. ni mogel skriti svojega nenaklonjenega odnosa do njega sovražnega
 
publ. vreme je bilo tekmovalcem nenaklonjeno med tekmovanjem vreme ni bilo ugodno
SSKJ²
nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́)
negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost
SSKJ²
nènalezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni nalezljiv: nenalezljiva bolezen
SSKJ²
nènalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je brez ličil na obrazu: nenaličena ženska / oči ima skoraj nenaličene
SSKJ²
nènamázan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc
SSKJ²
nènaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev
 
fin. nenamenski krediti
    nènaménsko prisl.:
    nenamensko trošiti denar
SSKJ²
nènamerávan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen
SSKJ²
nènaméren -rna -o prid.(ȅ-ẹ̄)
ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje
    nènamérno prisl.:
    nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo
SSKJ²
nènapadálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor
 
polit. skleniti nenapadalno pogodbo
SSKJ²
nènapádanje -a s (ȅ-ā)
kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja
 
polit. pakt o nenapadanju
SSKJ²
nènapét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni napet: nenapeta struna / nenapeta koža na vratu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nènapísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni napisan: izrečena, nenapisana kritika; pismo je ostalo nenapisano / nenapisan roman
// nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nenapisani zakoni; nenapisana pravila
SSKJ²
nènapóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni naporen: nenaporna hoja; nenaporno delo
SSKJ²
nènapovédan -a -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen
    nènapovédano prisl.:
    nenapovedano obiskati koga
SSKJ²
nènapróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo
SSKJ²
nènaráven -vna -o prid.(ȅ-á)
ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena
    nènarávno prisl.:
    nenaravno se vesti; bil je nenaravno bled
SSKJ²
nènarávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
SSKJ²
nènarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno
SSKJ²
nènarejênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. naravnost1, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost
SSKJ²
nènaročník -a m (ȅ-í)
kdor ni naročnik: za nenaročnike bo zbirka dražja
SSKJ²
nènároden -dna -o prid. (ȅ-á)
ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država
SSKJ²
nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki
SSKJ²
nènaséljenost -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost nenaseljenega: nenaseljenost krajev
SSKJ²
nènasíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž., zastar. lačen: neprespani in nenasičeni vojaki
♦ 
kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
SSKJ²
nènasíčenost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost
SSKJ²
nènasílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni
SSKJ²
nènasílje -a s (ȅ-ȋ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju
SSKJ²
nènasíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki ni nasiten: nenasitna jed
2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov
 
ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on
3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja
    nènasítno prisl.:
    nenasitno radoveden človek
SSKJ²
nènasitljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna
2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci
● 
ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko
SSKJ²
nènasitljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost
SSKJ²
nènasítnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nènasítnica -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna
SSKJ²
nènasítnik -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj
SSKJ²
nènasítnost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija
SSKJ²
nènaspán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči
SSKJ²
nènatánčen -čna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki
    nènatánčno prisl.:
    nenatančno določena dolžina
SSKJ²
nènatánčnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenatančnega človeka: nenatančnost pri delu / nenatančnost izdelave
SSKJ²
nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi
SSKJ²
nènatúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaraven: nenaturna smrt; nenaturno življenje / nenaturno veselje prisiljeno
SSKJ²
nènaváden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje
    nènavádno prisl.:
    nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
SSKJ²
nènavádnež -a m (ȅ-ȃ)
knjiž. čudak, posebnež: to je poklic za nenavadneže
SSKJ²
nènavádnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah
SSKJ²
nènavézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni navezan: rada bi ostala nenavezana nanj
 
alp. plezali so nenavezani
SSKJ²
nènavézanost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost
SSKJ²
nenavídeti -im nedov. (í ȋ)
zastar. sovražiti: nenavideti soseda
// zavidati: nenavidim ti otroka
SSKJ²
nènavzóč tudi nènavzòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča
SSKJ²
nènavzóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
SSKJ²
nènazóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni nazoren: nenazorne predstave; njegovo izražanje je nenazorno
SSKJ²
nènazórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nenazornega: nenazornost izražanja
SSKJ²
nènegován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd
SSKJ²
nènehajóč tudi nènehajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nenéhaven -vna -o prid. (ẹ̑)
star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu
SSKJ²
nenéhen -hna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti
2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke
    nenéhno prisl.:
    nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost
SSKJ²
nenéhoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. neprenehoma: nenehoma je v zadregi; zakonodaja se na tem področju nenehoma spreminja
SSKJ²
Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem
SSKJ²
nènémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele
SSKJ²
nèneváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano
 
med. nenevarna novotvorba
SSKJ²
nènéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala
    nènéžno prisl.:
    s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno
SSKJ²
nènormálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem
// duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti
    nènormálno prisl.:
    razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
SSKJ²
nènormálnež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. nenormalen človek: dejanja nenormalnežev
SSKJ²
nènormálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nenormalnega: nenormalnost odnosov, pojavov; nenormalnost rasti / znaki nenormalnosti / v njegovem ravnanju so odkrili več nenormalnosti
SSKJ²
nènráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje
    nènrávno prisl.:
    nenravno živeti
SSKJ²
nènrávnež -a m (ȅ-ȃ)
knjiž. nemoralen človek: čeprav je bil tih in miren, so ga imeli za nenravneža
SSKJ²
nènrávnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja
SSKJ²
nènújen -jna -o prid. (ȅ-ū)
ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva
SSKJ²
neo... ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin
SSKJ²
néoavantgárda -e ž (ẹ̑-ȃzlasti od 50. do 70. let 20. stoletja
umetnostna smer, ki izhaja iz tradicije avantgarde: protagonisti neoavantgarde so poskušali zabrisati mejo med umetnostjo in življenjem; slovenska neoavantgarda / gledališka neoavantgarda
SSKJ²
nèobčúten -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ūknjiž.
1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom
2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
SSKJ²
nèobčutljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv
// odporen1, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe
SSKJ²
nèobčutljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti
SSKJ²
nèobčútnost -i ž (ȅ-ú)
knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèobdávčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni obdavčen: neobdavčeni dohodki; neobdavčena zemlja / neobdavčeni obrtniki
SSKJ²
nèobdávčenost -i ž (ȅ-ȃ)
stanje neobdavčenega: neobdavčenost preživnin
SSKJ²
nèobdavčljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, ne sme obdavčiti: neobdavčljivi dohodki
SSKJ²
nèobdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano območje
 
les. neobdelani les
SSKJ²
nèobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni obeljen: neobeljeno platno / neobeljen les; neobeljene vrbove šibe
SSKJ²
nèobhóden -dna -o prid. (ȅ ọ̄)
knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor
    nèobhódno prisl.:
    neobhodno potrebni predmeti
SSKJ²
nèobhódnost -i ž (ȅ-ọ̄)
knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline
SSKJ²
nèobičájen -jna -o prid.(ȅ-ȃ)
nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost
    nèobičájno prisl.:
    neobičajno nizka cena
SSKJ²
nèobičájnost -i ž (ȅ-ȃ)
nenavadnost: neobičajnost pojava
SSKJ²
nèobíčen tudi nèóbičen -čna -o prid. (ȅ-ī; ȅ-ọ̑)
zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin
SSKJ²
nèobjáva -e ž (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kaj ni objavljeno: uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave nenaročenih prispevkov; razlog za neobjavo članka
SSKJ²
nèobjávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni objavljen: neobjavljene pesmi; teksti iz še neobjavljenega gradiva
SSKJ²
nèobjavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, ne sme objaviti: neobjavljiv članek
SSKJ²
nèobjektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven
SSKJ²
nèobjektívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost
SSKJ²
nèobjemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. zelo velik: neobjemljiva prostranost / neobjemljiva sreča
SSKJ²
nèobklesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obklesan: ograja iz neobklesanih kamnov / ekspr. neobklesane misli
SSKJ²
nèobledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne obledi: neobledljiva barva obleke
SSKJ²
nèoblíčen -čna -o prid. (ȅ-ī ȅ-ȋ)
knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno
 
pravn. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana
SSKJ²
nèobligáten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo
SSKJ²
nèobljúden -a -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši
SSKJ²
nèobljúdenost -i ž (ȅ-ȗ)
knjiž. nenaseljenost, neposeljenost: neobljudenost gozdnatih predelov
SSKJ²
nèoborožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen
SSKJ²
nèobrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obrabljen: stroj je še neobrabljen / ekspr. neobrabljeni, sveži izrazi
SSKJ²
nèobrabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv
SSKJ²
nèobrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obran: neobrana češnja / neobran pridelek; neobrano sadje / pes je dobil še neobrano kost
SSKJ²
nèobrásel -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [neobrasəu̯; neobrastəu̯prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada
SSKJ²
nèobráščen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni obraščen: gol, neobraščen hrib / na neobraščenem obrazu so se poznale brazgotine
SSKJ²
nèobremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost
 
pravn. neobremenjeno zemljišče
SSKJ²
nèobremenjênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost
SSKJ²
nèobrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obrezan: gnilo, neobrezano jabolko / drevesa so še neobrezana / neobrezan rob
 
zal. neobrezana knjiga
SSKJ²
nèobrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada
SSKJ²
nèobrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj
 
fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela
SSKJ²
nèobrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje
SSKJ²
nèobŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄)
1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika
 
ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje
    nèobŕzdano prisl.:
    neobrzdano veseljačiti
SSKJ²
nèobŕzdanost -i ž (ȅ-r̄)
knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok
SSKJ²
nèobsegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da obseči: neobsegljivo vesolje
SSKJ²
nèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo
SSKJ²
nèobstájanje -a s (ȅ-ā)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèobstòj -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju
SSKJ²
nèobstojèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari
SSKJ²
nèobstójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne
 
jezikosl. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja; kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi
SSKJ²
nèobstójnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka
SSKJ²
nèobtesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan
SSKJ²
nèobtežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki
SSKJ²
nèobveščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
SSKJ²
nèobveščênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost
SSKJ²
nèobvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem
 
pravn. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam
    nèobvézno prisl.:
    neobvezno izjaviti kaj
SSKJ²
nèobvéznost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi
SSKJ²
nèobvládan -a -o prid.(ȅ-ā)
ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza
    nèobvládano prisl.:
    neobvladano je zakričala na mater
SSKJ²
nèobvládanost -i ž (ȅ-ā)
lastnost, značilnost neobvladanega človeka: ni znal poiskati vzroka otrokove neobvladanosti / neobvladanost gibov
SSKJ²
nèobvladljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik
SSKJ²
nèobvladljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neobvladljivega: neobvladljivost naravnih pojavov
SSKJ²
nèobzíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje
SSKJ²
nèobzírnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo
SSKJ²
nèocarínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen
SSKJ²
nèocénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo
 
šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike
SSKJ²
nèocenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi
2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda
SSKJ²
nèočíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda
 
voj. neočiščeno minsko polje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèočíten -tna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake
    nèočítno prisl.:
    neočitno storiti
SSKJ²
néodarvinízem -zma m (ẹ̑-ī)
teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem
SSKJ²
nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški
2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo
SSKJ²
nèoddán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje
 
pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno
SSKJ²
nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari
// skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile
SSKJ²
nèodgôvor -a m (ȅ-ȏ)
kar je nasprotno, drugačno od odgovora: odgovoril je z neodgovorom; neodgovor ministrstva
SSKJ²
nèodgovóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja
 
pravn. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje
2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki
    nèodgovórno prisl.:
    neodgovorno delati, ravnati
SSKJ²
nèodgovórnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. kdor ne dela v skladu z moralnimi načeli: to je ravnanje neodgovornežev
SSKJ²
nèodgovórnost -i ž (ȅ-ọ́)
ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe
SSKJ²
neodím -a m (ȋ)
kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd:
SSKJ²
nèodjemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neodvzemljiv: neodjemljiva pravica
SSKJ²
nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. star. nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno
2. knjiž. nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi
    nèodjenljívo prisl.:
    neodjenljivo se boriti, se truditi
SSKJ²
nèodjenljívost -i ž (ȅ-í)
star. nepopustljivost: nasprotoval mu je z vso svojo neodjenljivostjo / neodjenljivost pri delu vztrajnost
SSKJ²
nèodklonljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost
SSKJ²
nèodkrít -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede
    nèodkríto prisl.:
    neodkrito govoriti, ravnati
SSKJ²
nèodkritosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ)
ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi
SSKJ²
nèodkritosŕčnež -a m (ȅ-ȓ)
ekspr. neodkritosrčen človek: hinavci in neodkritosrčneži
SSKJ²
nèodkritosŕčnost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost
SSKJ²
nèodkrítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed
SSKJ²
nèodlóčen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre
2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno
 
šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas
    nèodlóčeno prisl.:
    moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèodlóčen2 -čna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom
    nèodlóčno prisl.:
    neodločno odgovoriti
SSKJ²
nèodlóčenost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme
SSKJ²
nèodločílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče
SSKJ²
nèodlóčnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. neodločen človek: je velik neodločnež; strahopetneži in neodločneži
SSKJ²
nèodlóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost
SSKJ²
nèodlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. neodložljiv: neodložni opravki
SSKJ²
nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva
// knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi
    nèodložljívo prisl.:
    neodložljivo reševati kaj
SSKJ²
nèodložljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev
SSKJ²
nèodméven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura
SSKJ²
nèodmévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih
SSKJ²
nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-íknjiž.
1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje
2. zastar. nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi
    nèodnehljívo prisl.:
    neodnehljivo preganjati, uničevati
SSKJ²
nèodnehljívost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost
SSKJ²
nèodobrávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj
SSKJ²
nèodoljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje
SSKJ²
nèodpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost:
SSKJ²
nèodpláčen -čna -o prid. (ȅ-á)
pravn. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja
SSKJ²
nèodplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odplačati: neodplačljiv dolg
SSKJ²
nèodpodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati
SSKJ²
nèodpóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna
2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila
SSKJ²
nèodpórnost -i ž (ȅ-ọ́)
1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèodposlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni odposlan: odgovor je napisan, a neodposlan; neodposlano pismo
SSKJ²
nèodpovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba
SSKJ²
nèodpravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odpraviti: neodpravljive napake
SSKJ²
nèodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti
♦ 
gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično
SSKJ²
nèodpústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka
SSKJ²
nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje
// ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda
    nèodpustljívo prisl.:
    igrali so neodpustljivo slabo
SSKJ²
nèodrásel -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [neodrasəu̯; neodrastəu̯prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival
SSKJ²
nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo
2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji
SSKJ²
nèodstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi
SSKJ²
nèodstranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
SSKJ²
nèodsvojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina
SSKJ²
nèodtujljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
pravn. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do življenja
SSKJ²
nèodtujljívost -i ž (ȅ-í)
pravn. značilnost neodtujljivega: nedeljivost in neodtujljivost pravic in svoboščin
SSKJ²
nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni
// svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost
2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list
♦ 
mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica
    nèodvísno prisl.:
    delovati neodvisno od človekove volje
SSKJ²
nèodvísnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki
SSKJ²
nèodvísnik -a m (ȅ-ȋ)
1. kdor ne pripada nobeni skupini, stranki: izvolili so sposobne ljudi iz vrst neodvisnikov / kulturni neodvisniki
2. kdor ni (več) odvisen od mamil: po zdravljenju v centru je postal neodvisnik
SSKJ²
nèodvísnost -i ž (ȅ-í)
stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost
SSKJ²
nèodvračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neodvrnljiv, neizogiben: neodvračljiva nesreča / neodvračljiva smrt, usoda
SSKJ²
nèodvráten -tna -o prid. (ȅ-ā)
zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda
SSKJ²
nèodvrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne sme odvreči, zavreči: kulturna dediščina je neodvrgljiva sestavina naroda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèodvrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
SSKJ²
nèodvzemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme odvzeti: neodvzemljiva posest / neodvzemljive dolžnosti, pravice
SSKJ²
nèodvzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica
SSKJ²
nèodžêjan -a -o prid. (ȅ-ȇ)
ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina
 
knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene
SSKJ²
néofašíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov
SSKJ²
néofašístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
SSKJ²
néofašízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem
SSKJ²
nèoficiálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor
SSKJ²
neofít -a m (ȋ)
rel. novokrščenec: gorečnost neofitov
♦ 
bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod
SSKJ²
neogén -a m (ẹ̑)
geol. mlajši terciar:
SSKJ²
nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ī)
neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
SSKJ²
nèogíbnost -i ž (ȅ-ī)
neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe
SSKJ²
nèogróžen -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
SSKJ²
néoimperialízem -zma m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: ameriški neoimperializem; krepitve neoimperializma
SSKJ²
néoimpresionízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu
SSKJ²
néokapitalíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neokapitalizma: upreti se pritiskom neokapitalistov
SSKJ²
néokapitalístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje
SSKJ²
néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ī)
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
SSKJ²
néokatehúmen -a m (ẹ̑-ūrel.
pripadnik neokatehumenata: neokatehumeni so se zbrali v ljubljanski stolnici
SSKJ²
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃrel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: pomagala jima je zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
néokatehúmenski -a -o prid. (ẹ̑-ū)
nanašajoč se na neokatehumene ali neokatehumenat: neokatehumenska skupina; neokatehumenske skupnosti; neokatehumensko gibanje; neokatehumensko občestvo
SSKJ²
néokatolicízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem
SSKJ²
néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni
SSKJ²
nèokléščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen
SSKJ²
néokolonialíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti
// nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države
SSKJ²
néokolonialístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neokolonializem: nasprotovati imperialističnim in neokolonialističnim interesom
SSKJ²
néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ī)
po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
SSKJ²
neokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. okoren, neroden2neokoren človek / stare, neokorne puške
SSKJ²
néokorporativízem -zma m (ẹ̑-ī)
sodelovanje velikih organiziranih interesnih skupin v političnem odločanju in izvajanju zlasti socialnih in ekonomskih politik: neokorporativizem zavrača kakršno koli avtoritarno ali totalitarno usmeritev
SSKJ²
nèokován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico
SSKJ²
nèokrašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni okrašen: zapuščen, neokrašen grob; neokrašena okna
SSKJ²
nèokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
okoren, neroden2je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki
 
ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
SSKJ²
nèokrétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje
SSKJ²
nèokŕnjen -a -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva
SSKJ²
nèokŕnjenost -i ž (ȅ-r̄)
lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države
SSKJ²
nèokrúšen -a -o prid. (ȅ-ū)
ki ni okrušen: neokrušena posoda
SSKJ²
nèokús -a m (ȅ-ȗ)
kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
SSKJ²
nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
 
ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke
    nèokúsno prisl.:
    neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
SSKJ²
nèokúsnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč
// ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti
SSKJ²
nèokúžen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèolastnínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni olastninjen: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjena podjetja; neolastninjeno premoženje
SSKJ²
nèolépšan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni olepšan: neolepšana resnica
SSKJ²
nèolesenèl in nèolesenél -éla -o [neoleseneu̯prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni olesenel: neolesenelo steblo
SSKJ²
néoliberálec -lca m (ẹ̑-ȃ)
pristaš neoliberalizma: slovenski neoliberalci; vnet neoliberalec; Evropa je vedno bolj razcepljena na neoliberalce in socialdemokrate
SSKJ²
néoliberálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na neoliberalizem: neoliberalni kapitalizem; neoliberalna ekonomija; neoliberalna politika; neoliberalna reforma
SSKJ²
néoliberalístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neoliberalizem: neoliberalistični pogled na svet; položaj umetnosti in gledališča v neoliberalistični družbi; neoliberalistična ekonomska politika; neoliberalistična ideologija
SSKJ²
néoliberalizácija -e ž (ẹ̑-á)
uveljavljanje neoliberalistične miselnosti: neoliberalizacija gospodarstva, družbe, države; boj proti neoliberalizaciji
SSKJ²
néoliberalízem -zma m (ẹ̑-ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo: ekonomski neoliberalizem; kritik neoliberalizma; ključna strategija neoliberalizma predpostavlja svobodno tržišče in svobodno trgovino; uveljavitev neoliberalizma
SSKJ²
nèolíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje
SSKJ²
nèolíkanec -nca m (ȅ-ȋ)
ekspr. neolikan človek: ne druži se s takimi neolikanci
SSKJ²
nèolíkanost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti
SSKJ²
neolítik -a m (í)
arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik
SSKJ²
neolítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na neolitik: neolitsko naselje, orodje / neolitska doba
SSKJ²
neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: raziskave teoretičnih vprašanj neologije
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizem: prevajalec si mora včasih kako besedno igro ali neologijo izmisliti
SSKJ²
neologízem -zma m (ī)
jezikosl. nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka: uvajati neologizme
SSKJ²
nèolúpljen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni olupljen: neolupljen krompir; neolupljena jabolka / neolupljeno deblo
SSKJ²
nèolúščen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni oluščen: neoluščen grah / neoluščeno seme
SSKJ²
nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna
 
ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto
SSKJ²
nèomadeževánost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni
SSKJ²
nèomahljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv
// star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèomahljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost neomahljivega človeka: občudovali so njegovo odločnost in neomahljivost
SSKJ²
nèomaján tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā)
nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija
SSKJ²
nèomájen -jna -o prid. (ȅ-ā)
nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost
    nèomájno prisl.:
    neomajno skleniti, verjeti kaj
SSKJ²
nèomajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neomajen: neomajljiv sklep / neomajljiva ljubezen, volja
SSKJ²
nèomájnost -i ž (ȅ-ā)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neomajnega: neomajnost njegovega sklepa jih je presenetila / njena neomajnost ga je zmedla
SSKJ²
nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno
♦ 
geom. neomejena ravna črta premica; pravn. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem
    nèomejêno prisl.:
    neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan
SSKJ²
nèomejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic
SSKJ²
nèoménjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni omenjen: v bibliografiji neomenjena dela
SSKJ²
nèometán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni ometan: neometan zid; vselili so se v še neometano hišo
SSKJ²
neomicín -a m (ȋ)
farm. antibiotik proti boleznim črevesja in proti tuberkulozi:
SSKJ²
nèomíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nekulturen: neomikan človek / neomikani narodi
SSKJ²
nèomíkanec -nca m (ȅ-ȋ)
knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka
SSKJ²
nèomíkanost -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. nekulturnost: vzrok je v neomikanosti teh ljudi
SSKJ²
nèomláčen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni omlačen: neomlačeno žito
SSKJ²
nèomláten -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni omlaten: neomlateno žito
SSKJ²
nèomočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
kem. ki se ne veže z vodo: olja so neomočljiva
SSKJ²
nèomožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena
SSKJ²
néon -a m (ẹ̑)
1. kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ne: z neonom polnjene svetilne cevi
2. pog. fluorescenčna razsvetljava: v lokalu imajo neon
SSKJ²
néonacíst -a m (ẹ̑-ȋ)
pristaš neonacizma: izzivanje neonacistov
SSKJ²
néonacístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neonaciste ali neonacizem: neonacistična organizacija / neonacistično zborovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
néonacízem -zma m (ẹ̑-ī)
gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni: pojavljanje neonacizma
SSKJ²
néonatálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
1. ki se pojavlja v prvih štirih tednih življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost
2. namenjen za preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: neonatalni oddelek bolnišnice; neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; neonatalna pediatrija
SSKJ²
néonatológ -a m (ẹ̑-ọ̑)
zdravnik specialist za neonatologijo: nad nedonošenčki v inkubatorju sta bedela neonatologa; neonatolog in pediater
SSKJ²
néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: sodoben inkubator je nadomestil dotrajanega v službi za neonatologijo; ultrazvočna diagnostika v neonatologiji
// veda o tem: izbrana poglavja iz neonatologije
SSKJ²
nèonesnážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni onesnažen: neonesnažen zrak; neonesnažena voda, zemlja; neonesnaženo območje, okolje
SSKJ²
nèonesnáženost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neonesnaženega: industrijska, prometna neonesnaženost; neonesnaženost okolja; ohranjanje neonesnaženosti
SSKJ²
néonka -e ž (ẹ̑)
1. pog. neonska žarnica: neonke oddajajo bolj hladno svetlobo; modra, rdeča neonka; utripajoče neonke na stropu
2. zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju; gupiji, neonke in pajčolanke
SSKJ²
néonski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na neon: neonski hlapi / neonski napis napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi
 
elektr. neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene
// pog., v zvezi neonska razsvetljava fluorescenčna razsvetljava: lokal z neonsko razsvetljavo
SSKJ²
nèopázen -zna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen
    nèopázno prisl.:
    neopazno oditi; v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja
SSKJ²
nèopazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska
    nèopazljívo prisl.:
    neopazljivo se bližati
SSKJ²
nèopáznost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neopaznega: zaradi neopaznosti posmeha si je njegove besede napačno razlagal
SSKJ²
nèopazován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni opazovan: iskal je priložnost, da bi jo neopazovan pogledal; ko je bila neopazovana, se je ozirala po vseh kotih
SSKJ²
nèopážen1 -a -o prid. (ȅ-ȃ)
navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma; patrulja je neopažena obkolila hišo / njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi; njegove zasluge niso ostale neopažene
    nèopáženo prisl.:
    neopaženo priti, zbežati
SSKJ²
nèopážen2 -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni opažen, ni obit: neopažene stene
SSKJ²
nèoperabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
med. ki se ne da operirati: neoperabilen karcinom
SSKJ²
nèopíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo
SSKJ²
nèopísen1 -sna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost
SSKJ²
nèopísen2 -sna -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko:
SSKJ²
nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo
    nèopisljívo prisl.:
    neopisljivo lep pogled
SSKJ²
néoplatónik -a m (ẹ̑-ọ́)
filoz. pristaš neoplatonizma:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
néoplatonízem -zma m (ẹ̑-ī)
filoz. filozofska smer med 3. in 6. stoletjem, ki obnavlja in razvija Platonovo filozofijo: neoplatonizem in gnosticizem
SSKJ²
néoplázma -e ž (ẹ̑-ȃ)
med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba: zdraviti neoplazme
SSKJ²
nèoplojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oplojen: neoplojena krava
 
biol. neoplojeno jajčece
SSKJ²
nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje
 
šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili
2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje
    nèoporéčno prisl.:
    neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena
SSKJ²
nèoporéčnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost
SSKJ²
nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek
    nèoporekljívo prisl.:
    neoporekljivo dokazati
SSKJ²
nèoportún -a -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna
SSKJ²
néopozitivízem -zma m (ẹ̑-ī)
filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem: predhodniki neopozitivizma
SSKJ²
nèoprán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / pog. neoprani lasje neumiti
SSKJ²
nèopravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela
 
šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti
2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum
    nèopravíčeno prisl.:
    neopravičeno odsoten
SSKJ²
nèopravíčenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov
// publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov
SSKJ²
nèopravičljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje
    nèopravičljívo prisl.:
    neopravičljivo se vesti
SSKJ²
nèoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni opravljen: čaka ga še dosti neopravljenega dela / živina je še neopravljena
SSKJ²
nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen
    nèopredeljêni -a -o sam.:
    neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega
SSKJ²
nèopredeljênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neopredeljenega: neopredeljenost pojava / časovna neopredeljenost dela / idejna, nazorska neopredeljenost
SSKJ²
nèopredeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da opredeliti: zgodovinsko neopredeljiv pojav / blago neopredeljive barve nedoločljive; sam.: v njegovem bistvu je nekaj neopredeljivega
SSKJ²
nèopredeljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neopredeljivega: časovna neopredeljivost dogajanja
SSKJ²
nèoprémljen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo; stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola
SSKJ²
nèoprémljenost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami
SSKJ²
neoprén -a m (ẹ̑)
kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèoprézen -zna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
nepreviden2, nepazljiv: do nesreče je prišlo, ker so bili delavci neoprezni / z neopreznim prijemom je sprožil kamenje
    nèoprézno prisl.:
    neoprezno ravnati s čim
SSKJ²
nèoprijemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega
SSKJ²
nèoprostljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da oprostiti: neoprostljiva zamuda / neoprostljivo ravnanje
SSKJ²
néorealístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na neorealizem: neorealistični filmi; neorealistična umetnost / neorealistične tendence
SSKJ²
néorealízem -zma m (ẹ̑-ī)
realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni: dokumentarnost neorealizma / italijanski neorealizem
SSKJ²
nèorgáničen -čna -o prid. (ȅ-á)
knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj
SSKJ²
nèorgáničnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost
SSKJ²
nèorganizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni organiziran: neorganizirana dejavnost; neorganizirano delo / neorganizirana, neurejena skupina ljudi / pritegnili bodo še vse neorganizirane mladince
SSKJ²
nèorganizíranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neorganiziranega: zaradi neorganiziranosti delo ni imelo zaželenega uspeha / neorganiziranost proizvodnje / govorili so o neorganiziranosti delavcev
SSKJ²
nèorgánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni organski: organska in neorganska narava / neorgansko gnojilo / knjiž. neorganski pojav, razvoj
 
grad. neorganska gradnja gradnja, ki se ne sklada z okoljem; kem. neorganske sestavine, snovi anorganske sestavine, snovi
    nèorgánsko prisl.:
    neorgansko naturalističen prizor v drami; sam.: nastanek organskega iz neorganskega
SSKJ²
nèorientíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se še ni orientiral, zlasti idejno: mladi, neorientirani ljudje / biti idejno in kulturno neorientiran
SSKJ²
nèorientíranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neorientiranega človeka: spis odkriva avtorjevo neorientiranost; kulturna, politična neorientiranost / neorientiranost takratne kritike je očitna
SSKJ²
nèoriginálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni originalen: neoriginalne ilustracije / neoriginalni pesniški poskusi
SSKJ²
nèoriginálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neoriginalnega: neoriginalnost pesmi / očitali so mu neoriginalnost
SSKJ²
nèorokavíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili
 
knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno
SSKJ²
néoromántičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
nanašajoč se na neoromantiko: neoromantična umetnost / neoromantični motiv hrepenenja
SSKJ²
néoromántik -a m (ẹ̑-á)
predstavnik neoromantike: Murn je izrazit neoromantik
SSKJ²
néoromántika -e ž (ẹ̑-á)
lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo
SSKJ²
nèosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna
 
jezikosl. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe
2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben
    nèosébno prisl.:
    neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno
SSKJ²
nèosedlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni osedlan: neosedlan konj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèoskrbován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče
SSKJ²
nèoskrúnjen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava
SSKJ²
nèoskrunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje
SSKJ²
nèoslabljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja
SSKJ²
nèoslajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava
SSKJ²
nèosnován -a -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum
SSKJ²
nèosnovánost -i ž (ȅ-á)
nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja
SSKJ²
nèóster -tra tudi -ôstra -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ọ́ ȅ-ó)
ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi
 
fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage
SSKJ²
nèostrína -e ž (ȅ-í)
fot. lastnost, značilnost neostrega: neostrina posnetka, slike
SSKJ²
nèostvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: načrt je nerealen, neostvarljiv; neostvarljiva ideja, zamisel / njegove želje so neostvarljive
SSKJ²
nèosvéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved
SSKJ²
nèosvéščenost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost neosveščenega človeka: pomanjkanje izobrazbe se kaže v neosveščenosti ljudi
SSKJ²
nèosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor
 
fot. neosvetljeni film
SSKJ²
nèosvínčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina
SSKJ²
nèosvobojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki (še) ni osvobojen: neosvobojeno ozemlje / neosvobojeni narodi / vznes. naši neosvobojeni bratje
SSKJ²
nèosvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni osvojen: neosvojena dežela / v tem gorovju je še dosti neosvojenih vrhov / ekspr. ta hladna, neosvojena žena ga je vznemirjala
SSKJ²
nèosvojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da osvojiti: neosvojljiva trdnjava / visoki, neosvojljivi vrhovi / ekspr. ponosna, neosvojljiva ženska
SSKJ²
nèoškodován tudi nèoškódovan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ọ̄)
ki ni oškodovan: neoškodovani kupci
SSKJ²
neoteníja -e ž (ȋ)
zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu
SSKJ²
nèotesán -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami
2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani
    nèotesáno prisl.:
    neotesano govoriti, se vesti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèotesánec -nca m (ȅ-á)
ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani
SSKJ²
nèotesánka -e ž (ȅ-á)
ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to
SSKJ²
nèotesánost -i ž (ȅ-á)
ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
SSKJ²
nèotipljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega
SSKJ²
nèotipljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neotipljivega: neotipljivost zraka
SSKJ²
neotomízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki obnavlja in razvija filozofijo Tomaža Akvinskega: pripadniki neotomizma na Slovenskem
SSKJ²
nèotróški -a -o prid.(ȅ-ọ́)
ki ni otroški: neotroški glas; bled, neotroški obrazek / dekletce ima posebne, čisto neotroške navade
    nèotróško prisl.:
    neotroško resen, zamišljen otrok; sam.: v njenih očeh je nekaj neotroškega
SSKJ²
nèovíran -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir
    nèovírano prisl.:
    neovirano napredovati
SSKJ²
nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv
    nèovrgljívo prisl.:
    neovrgljivo dokazati, potrditi
SSKJ²
nèovŕžen1 -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev
SSKJ²
nèovŕžen2 -žna -o prid. (ȅ-ȓ)
star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica
    nèovŕžno prisl.:
    neovržno dokazati
SSKJ²
nèozavéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. nezaveden, neosveščen: neozaveščena mladina
SSKJ²
nèozdráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
star. neozdravljiv: neozdravna bolezen / neozdraven bolnik
SSKJ²
nèozdravljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik
    nèozdravljívo prisl.:
    biti neozdravljivo bolan
SSKJ²
nèozvóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni ozvočen: govoril je v neozvočeni dvorani
 
film. neozvočena kopija filma
SSKJ²
nèožénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški
 
ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen
SSKJ²
nèožénjenec -nca m (ȅ-ẹ́)
ekspr. neporočen moški: najraje je bil v veseli družbi neoženjencev
SSKJ²
nèožénjenost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje neporočenega moškega: neoženjenost ga ni motila
SSKJ²
NÉP in nép -- tudi NÉP in nép -a m (ẹ̑)
krat. ekonomska politika v Sovjetski zvezi pod Leninom v 20. letih 20. stoletja:
SSKJ²
nèpakíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pakiran: nepakirano blago
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihe
 
mat. neparno število liho število
SSKJ²
nèparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni parlamentaren: neparlamentarna skupina / parlamentarne in neparlamentarne oblike boja / ekspr. neparlamentarno izražanje, ravnanje
 
polit. neparlamentarna vlada v nekaterih državah vlada, ki ni odgovorna parlamentu, ni sestavljena iz članov parlamenta
SSKJ²
nèpártijec -jca m (ȅ-á)
pog., v socializmu kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce
SSKJ²
nèpártijski -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na nepartijce: nepartijske organizacije / nepartijski časopisi
SSKJ²
nèpasterizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pasteriziran: prodajo nepasteriziranega mleka so prepovedali
SSKJ²
nèpatétičen -čna -o prid. (ȅ ẹ́)
ki ni patetičen: nepatetične pesmi; uprizoritev je bila živa in nepatetična / nepatetičen človek
SSKJ²
nèpázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje
SSKJ²
nèpazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem
    nèpazljívo prisl.:
    nepazljivo poslušati
SSKJ²
nèpazljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepazljiv človek: v razredu je bilo precej nepazljivcev
SSKJ²
nèpazljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev
SSKJ²
nèpáznost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev
SSKJ²
nepázoma prisl. (ȃzastar.
1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja
2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč
SSKJ²
nèpážnja -e ž (ȅ-á)
knjiž. nepazljivost: vzrok nesreče je bila nepažnja / čutil je, da jo je s svojo nepažnjo prizadel nepozornostjo
SSKJ²
nèpecljàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
bot. ki nima peclja; sedeč: nepecljati cvet, list, plod
SSKJ²
nèpedagóški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni pedagoški: nepedagoški ukrep / pedagoški in nepedagoški poklici
SSKJ²
nèperiódičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni periodičen: neperiodičen pojav / periodične in neperiodične publikacije
SSKJ²
Néperjev -a -o prid. (ẹ̑)
mat., v zvezi Neperjev logaritem logaritem z logaritemsko osnovo e:
SSKJ²
nèperspektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni perspektiven: turistično neperspektivni kraji
SSKJ²
nèperspektívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike
SSKJ²
nèpésnik -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni pesnik: pesniki in nepesniki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpésniški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pesniški: vsakdanje, nepesniške besede
SSKJ²
nèpietéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje
SSKJ²
nèpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni pisan, ni zapisan: pisano in nepisano leposlovje
// nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nepisani zakoni; nepisana pravila
SSKJ²
nèpísmen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje
// slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen
    nèpísmeni -a -o sam.:
    organizirali so tečaj za nepismene
SSKJ²
nèpísmenost -i ž (ȅ-ȋ)
neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost
// slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost
SSKJ²
nèpíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni piten: ta voda je nepitna / nepitna voda
SSKJ²
nèpláčan -a -o prid.(ȅ-á)
ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov
    nèpláčano prisl.:
    neplačano si prisvojiti kaj
SSKJ²
nèplačevánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od plačevanja: neplačevanje davkov, dolgov
SSKJ²
nèplačílo -a s (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od plačila: neplačilo dolgov, računov
SSKJ²
nèplačník -a m (ȅ-í)
kdor česa ne plača ali noče plačati: kronični neplačnik davkov; neplačnik najemnine; seznam neplačnikov
SSKJ²
nèplaníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. ki ni planiran: neplaniran razvoj; neplanirana proizvodnja
SSKJ²
nèplánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
publ. nenačrten: neplanska proizvodnja; neplansko delo
    nèplánsko prisl.:
    neplansko izkoriščati gozdove
SSKJ²
nèplástičen -čna -o prid. (ȅ-á)
knjiž. ki ni plastičen, ni nazoren: neplastični filmski liki; neplastično predstavljanje življenja
SSKJ²
nèplástičnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. lastnost, značilnost neplastičnega: neplastičnost likov, predstav
SSKJ²
nèplaválec -lca [neplavau̯ca in neplavalcam (ȅ-ȃ)
kdor ni plavalec: v razredu je precej neplavalcev; organizirali so tečaj za neplavalce / bazen za neplavalce
SSKJ²
nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe
2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta
3. ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani
♦ 
metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno
    nèplemeníto prisl.:
    neplemenito ravnati s kom
SSKJ²
nèplémič -a m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni plemič: plemiči in neplemiči
SSKJ²
nèplémiški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na neplemiče: neplemiški rod / spopad med plemiško in neplemiško miselnostjo
SSKJ²
nèplesálec -lca [neplesau̯ca tudi neplesalcam (ȅ-ȃ)
kdor ni plesalec: v dvorani je bilo več neplesalcev kot plesalcev
SSKJ²
nèplóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni ploden: neploden moški; žena je bila neplodna / neplodna krava jalova / neplodno drevo / neplodna zemlja / ekspr. neplodno delo, razpravljanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèplódnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe
SSKJ²
nèplôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni ploven: jezero je bilo zaradi vetra skoraj neplovno / plovne in neplovne reke
SSKJ²
nèpobárvan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pobarvan: nepobarvana klop, miza / ima naravne, nepobarvane lase
SSKJ²
nèpobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša
SSKJ²
nèpobíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna
    nèpobítno prisl.:
    nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh
SSKJ²
nèpoboljšljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velik
 
ekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist
SSKJ²
nèpoboljšljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
SSKJ²
nèpoboljšljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja
SSKJ²
nepočákan -a -o prid. (ȃ)
knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo
SSKJ²
nepočákanec -nca m (ȃ)
knjiž. neučakan človek: pred blagajno so se prerivali nepočakanci
SSKJ²
nepočákanost -i ž (ȃ)
knjiž. neučakanost: njegova nepočakanost bi ga skoraj pogubila / ob misli na pohod jih je prevzela nepočakanost; srce mu je razbijalo od nepočakanosti
SSKJ²
nepočákaven -vna -o prid. (ā)
star. neučakan: vozili so zelo hitro, ker je bilo dekle tako nepočakavno
SSKJ²
nepočakljív -a -o prid. (ī í)
star. neučakan: upniki so postali nepočakljivi
SSKJ²
nèpočesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana
SSKJ²
nèpodaljšljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme (časovno) podaljšati: nepodaljšljiv rok, termin
SSKJ²
nèpodjéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten
SSKJ²
nèpodkletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena
SSKJ²
nèpodkován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni podkovan: nepodkovani konji / v hribe je šel v nepodkovanih čevljih / ekspr. v slovnici je popolnoma nepodkovan
SSKJ²
nèpodkúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa
SSKJ²
nèpodkupljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpodkupljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepodkupljivega človeka: cenijo ga zaradi njegove nepodkupljivosti
SSKJ²
nèpodložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podložen: ramena obleke so nepodložena / nepodloženi plašč; nepodloženo krilo
SSKJ²
nèpodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna
SSKJ²
nèpodóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna
SSKJ²
nèpodožívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nedoživljen, nedoživet: njegov odnos do opisovanih oseb je papirnat, nepodoživljen
SSKJ²
nèpodpís -a m (ȅ-ȋ)
dejstvo, da kaj ni podpisano, se ne podpiše: razlogov za nepodpis pogodbe za zdaj še ni natančneje pojasnil; nepodpis sporazuma
SSKJ²
nèpodpísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni podpisan: nepodpisan članek; nepodpisano pismo / nepodpisan člankar, pisatelj
SSKJ²
nèpodpísnik -a m (ȅ-ȋ)
kdor česa, navadno uradnega, ne podpiše: sporazum z več kot polovico podpisov bo veljal tudi za nepodpisnike; nepodpisnik peticije
SSKJ²
nèpodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni podprt: padel je z nepodprte lestve / njegov predlog je ostal nepodprt
SSKJ²
nèpodrêjanje -a s (ȅ-é)
kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam
SSKJ²
nèpodrejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva
SSKJ²
nèpodrejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, stanje nepodrejenega: gospodarska nepodrejenost / nepodrejenost oblasti določene države
SSKJ²
nèpoétičen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
nepesniški: vsakdanje, nepoetične besede
SSKJ²
nèpogasljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pogasiti: nepogasljiv ogenj, požar / ekspr. nepogasljiva žeja zelo velika
SSKJ²
nèpogléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz
SSKJ²
nèpogójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
pravn. ki ni pogojen: nepogojna kazen
    nèpogójno prisl.:
    nepogojno obsojen
SSKJ²
nèpogóst -a -o prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ̄)
ki ni pogost: nepogosti obiski / take pripovedi so danes nepogoste
SSKJ²
nèpogréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih
SSKJ²
nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
 
ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo
    nèpogrešljívo prisl.:
    nepogrešljivo sklepati
SSKJ²
nèpogrešljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpogŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni pogrnjen: sedli so za nepogrnjeno mizo
SSKJ²
nèpogúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka poguma, odločnosti: fant je preveč nepogumen / knjiž. do tega problema imajo nepogumen odnos
SSKJ²
nèpojásnjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pojasnjen, ni razložen: nepojasnjene jezikovne posebnosti; nepojasnjena pravila igre / izginili so na nepojasnjen način / nepojasnjen zločin
SSKJ²
nèpojasnjív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nepojasnljiv: nepojasnjivo vedenje / v povesti se kaže neka nepojasnjiva moč
SSKJ²
nèpojasnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo
SSKJ²
nèpojmljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom
    nèpojmljívo prisl.:
    bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana
SSKJ²
nèpojmljívost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nerazumljivost: nepojmljivost ideje, pojava
SSKJ²
nèpoklícan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nav. ekspr. ki ni poklican, ni usposobljen za kaj: za presojanje tega problema se čuti nepoklicanega
// nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepoklicanih gostov; mednje je prišel nepoklican
// neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nepoklicane roke
    nèpoklícano prisl.:
    nepoklicano poučevati
SSKJ²
nèpoklícanec -nca m (ȅ-ȋekspr.
1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci
// kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev
2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril
SSKJ²
nèpoklícen -cna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine
    nèpoklícno prisl.:
    nepoklicno se ukvarjati s čim
SSKJ²
nèpokòj -ója in -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó)
knjiž. nemir: nepokoj v dvorani se je brž polegel / delati nepokoj / polastil se ga je nepokoj / njegov obraz izraža nepokoj
SSKJ²
nèpokójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje
    nèpokójno prisl.:
    oči so nepokojno gledale proti vratom
SSKJ²
nèpokončljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neuničljiv: energija je nepokončljiva
SSKJ²
nèpokopán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla
SSKJ²
nèpokorávanje -a s (ȅ-ȃ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom
SSKJ²
nèpokóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi
SSKJ²
nèpokórnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nepokoren človek: nepokorneže je oblast kaznovala
SSKJ²
nèpokórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti
SSKJ²
nepokórščina -e ž (ȅ-ọ̄)
kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti
SSKJ²
nèpokošèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat
2. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
SSKJ²
nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča
// za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček
SSKJ²
nèpokvárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
SSKJ²
nèpokvárjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nepokvarjenega: nepokvarjenost živil / v tej odločitvi se kaže nepokvarjenost mladine
SSKJ²
nèpokvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago
SSKJ²
nèpolarizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja:
SSKJ²
nèpolítičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki
SSKJ²
nèpôln -a -o [nepou̯nprid. (ȅ-ȏ ȅ-ó)
ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena
 
pravn. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden
SSKJ²
nèpôlnjen -a -o [nepou̯njenprid. (ȅ-ó)
ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni
SSKJ²
nèpolnoléten -tna -o [nepou̯noletənprid. (ȅ-ẹ̑)
ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci
SSKJ²
nepomágan -a -o prid. (á)
star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan
SSKJ²
nèpomagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv
SSKJ²
nèpomagljívost -i ž (ȅ-í)
star. nebogljenost: moral je priznati svojo nepomagljivost
SSKJ²
nèpomémben -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev
// knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir
    nèpomémbno prisl.:, v povedni rabi
    kaj si misli pri tem, je nepomembno
SSKJ²
nèpomémbnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepomemben človek: zaničevan nepomembnež; imajo ga za nepomembneža
SSKJ²
nèpomémbnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
lastnost, značilnost nepomembnega: nezgoda jim je kljub nepomembnosti pokvarila izlet / zavedal se je svoje nepomembnosti / knjiž. bolela ga je nepomembnost njegovega naroda / govoriti, pripovedovati nepomembnosti
SSKJ²
nèpomíčen -čna -o prid.(ȅ-ī)
nepremičen: pomična in nepomična okna / stal je tam brez besed in nepomičen
    nèpomíčno prisl.:
    nepomično je upiral oči v prijatelja
SSKJ²
nèpomírjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pomirjen: ostal je nepomirjen / nepomirjen strah / nepomirjeni odnosi med ljudmi
SSKJ²
nèpomirljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo
2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud
SSKJ²
nèpomirljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepomirljivega: nepomirljivost sprtih strank / publ. nepomirljivost nasprotij, stališč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpomít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pomit: nepomita posoda; nepomita okna
SSKJ²
nèpomogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled
SSKJ²
nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri
// nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva
SSKJ²
nèponarejênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine
SSKJ²
nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno
    nèponovljívo prisl.:
    neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega
SSKJ²
nèpooblaščèn -êna -o prid.(ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni pooblaščen: nepooblaščeni organi; nepooblaščene osebe ne morejo prevzeti vrednostnih papirjev / za to izjavo je bil nepooblaščen
    nèpooblaščêno prisl.:
    nepooblaščeno razpolagati s čim
SSKJ²
nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje
2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca
SSKJ²
nèpopísan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni popisan: vzel je nepopisan list papirja in začel pisati
 
knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj
SSKJ²
nèpopísen -sna -o prid. (ȅ-ī)
1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje
    nèpopísno prisl.:
    nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina
SSKJ²
nèpopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje
    nèpopisljívo prisl.:
    sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo
SSKJ²
nèpopít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina
SSKJ²
nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
 
knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito
SSKJ²
nèpopôln -a -o [nepopou̯nprid. (ȅ-ȏ)
ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano
♦ 
ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; jezikosl. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev
    nèpopôlno prisl.:
    nepopolno odgovarjati
SSKJ²
nèpopôlnost -i [nepopou̯nostž (ȅ-ȏ)
lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave
SSKJ²
nèpoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki (še) ni popravljen: nepopravljeni čevlji / čakale so ga nepopravljene šolske naloge / nepopravljena krivica ga je bolela
SSKJ²
nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec
    nèpopravljívo prisl.:
    nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega
SSKJ²
nèpopravljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja
SSKJ²
nèpopuláren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
nav. ekspr. ki ni popularen: vlogo so zaupali precej nepopularnemu igralcu / nepopularno ime / publ. končati nepopularno vojno nezaželeno
SSKJ²
nèpopulárnost -i ž (ȅ-ȃ)
nav. ekspr. lastnost nepopularnega človeka: gibanje ni uspelo zaradi nepopularnosti voditelja
SSKJ²
nèpopustljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna
2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb
    nèpopustljívo prisl.:
    nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpopustljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepopustljivega človeka: bali so se ga zaradi njegove nepopustljivosti; nepopustljivost do samega sebe; nepopustljivost pri vzgoji
SSKJ²
nèporáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila
SSKJ²
nèporábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki (še) ni porabljen: neporabljen material so odpeljali / neporabljen dopust, kredit
SSKJ²
nèporásel -sla -o tudi nèporástel -tla -o [neporasəu̯; neporastəu̯prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi
SSKJ²
nèporáščen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni poraščen: neporaščen hrib / gladek, neporaščen obraz
SSKJ²
nèporavnán -a -o prid. (ȅ-á)
ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica
 
ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti
SSKJ²
neporéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. malovreden, ničvreden: imel je zelo neporednega sina
SSKJ²
nèporočèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni poročen: neporočen moški; tri sestre so poročene, ena pa neporočena
SSKJ²
nèporočênost -i ž (ȅ-é)
stanje neporočenega človeka: pravoslavna in evangeličanska cerkev ne zahtevata neporočenosti za duhovnike; potrdilo o neporočenosti
SSKJ²
nèporúšen1 -a -o prid. (ȅ-ū)
ki ni porušen: neporušena hiša
SSKJ²
nèporúšen2 -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir
SSKJ²
nèporušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost
SSKJ²
nèporušljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neporušljivega: neporušljivost utrdbe / ekspr. neporušljivost njenega zaupanja ga je hrabrila
SSKJ²
nèposedujóč tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
publ., v socializmu, navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu
SSKJ²
nèposeján -a -o prid. (ȅ-ā)
ki ni posejan: nezorana in neposejana njiva
SSKJ²
nèposékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda
SSKJ²
nèposéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni poseljen: neposeljene gorske doline
SSKJ²
nèposéljenost -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost neposeljenega: neposeljenost severnih delov celine
SSKJ²
nèposlôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti
2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: imeti neposloven odnos do strank; prispevek ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah podjetja
SSKJ²
nèposlúh -a m (ȅ-ȗ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèposlúšen -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni
SSKJ²
nèposlúšnež -a m (ȅ-ȗ)
ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi
SSKJ²
nèposlúšnost -i ž (ȅ-ú)
neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine
SSKJ²
nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
 
ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne
    nèposnemljívo prisl.:
    neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor
SSKJ²
nèposnét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni posnet: neposneto mleko
SSKJ²
nèposprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pospravljen: miza je polna nepospravljene posode / nepospravljena soba / nepospravljeni pridelki
SSKJ²
nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑)
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
// ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. ki je zelo malo oddaljen
a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
// ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
♦ 
biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jezikosl. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
    nèposrédno prisl.:
    vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
SSKJ²
nèposrédnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo
SSKJ²
nèpostáven -vna -o prid. (ȅ-á)
star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje
SSKJ²
nèpostávnost -i ž (ȅ-á)
star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti
SSKJ²
nèpostlán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni postlan: nepostlana postelja
SSKJ²
nèposušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
SSKJ²
nèposvečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo
● 
publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen
SSKJ²
nèpoškodován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani
SSKJ²
nèpoštèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe
SSKJ²
nèpoštenják -a m (ȅ-á)
ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka
SSKJ²
nèpoštênje -a s (ȅ-é)
knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen
SSKJ²
nèpoštênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov
SSKJ²
nèpotekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja
SSKJ²
nèpotešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce
// knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje
2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpotešênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost
SSKJ²
nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo
    nèpotešljívo prisl.:
    nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten
SSKJ²
nèpotešljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva
SSKJ²
nepotízem -zma m (ī)
dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom: tipični, učbeniški primeri nepotizma; namigi, obtožbe, očitki o nepotizmu; korpucija, klientelizem in nepotizem / politični, znanstveni nepotizem
SSKJ²
nèpotolažljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv
    nèpotolažljívo prisl.:
    še dolgo je nepotolažljivo jokal
SSKJ²
nèpotopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne more potopiti: nepotopljiv čoln; ta ladja je veljala za nepotopljivo
SSKJ²
nèpotopljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotopljivega: nepotopljivost čolna, ladje
SSKJ²
nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem
SSKJ²
nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben
2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave
● 
evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora
    nèpotrébno prisl., v povedni rabi:
    nepotrebno je govoriti o tem
    nèpotrébni -a -o sam.:
    podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
SSKJ²
nèpotrébnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži
SSKJ²
nèpotrébnica -e ž (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nepotrebna, nekoristna ženska: gledajo jo kot kako nepotrebnico
SSKJ²
nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
SSKJ²
nèpotŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja
SSKJ²
nèpotŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih
SSKJ²
nèpotróšen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek
SSKJ²
nèpotróšen2 -šna -o prid. (ȅ-ọ̄)
nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja
SSKJ²
nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu
    nèpotrpežljívo prisl.:
    nepotrpežljivo čakati, poslušati
SSKJ²
nèpotrpežljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca
SSKJ²
nèpotrpežljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost
SSKJ²
nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
1. nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva
2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena
● 
knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpoučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku
// knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav
SSKJ²
nèpoučênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi
SSKJ²
nèpoučljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poučiti: ti novinci so zelo nepoučljivi
SSKJ²
nèpoudárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni
 
jezikosl. nepoudarjene besede v stavku
SSKJ²
nèpovábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni povabljen: povabljeni in nepovabljeni udeleženci kongresa; sklenila je, da nepovabljena ne gre več v to hišo / ekspr. upam, da nisem nepovabljeni gost nezaželeni
SSKJ²
nèpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki ni povedan, ni izrečen: nezaupanje je čutil iz njenega pogleda in iz nepovedanih besed / ekspr. z njo je odšlo veliko nepovedanih pravljic
SSKJ²
nèpovézan -a -o prid.(ȅ-ẹ́)
ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani
// ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani
    nèpovézano prisl.:
    nepovezano pripovedovati
SSKJ²
nèpovézanost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju
SSKJ²
nèpovezovánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke
SSKJ²
nèpovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen
    nèpovóljno prisl.:
    nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno
SSKJ²
nèpovračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da povrniti: nepovračljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepozabne, nepovračljive ure
SSKJ²
nèpovràt in nèpovrát -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ)
knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat
 
vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli
SSKJ²
nèpovráten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost
 
knjiž., ekspr. nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so
    nèpovrátno prisl.:
    nepovratno miniti, oditi
SSKJ²
nèpovrátnost -i ž (ȅ-ā)
nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost
SSKJ²
nèpovŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ)
ki ni povrnjen: nepovrnjeni stroški / nepovrnjene žaljivke
SSKJ²
nèpovrnljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj
    nèpovrnljívo prisl.:
    nepovrnljivo miniti
SSKJ²
nèpovrnljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepovrnljivega: nepovrnljivost časa / sekunde so se leno odmikale v nepovrnljivost
SSKJ²
nèpozáben -bna -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo
    nèpozábno prisl.:
    doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi
SSKJ²
nèpozábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost
SSKJ²
nèpozabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. nepozaben: nepozabljiv dogodek; oče je nepozabljiv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpoznàn in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á)
1. ki ni poznan: do zdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega
2. star. neznan2hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi
SSKJ²
nèpoznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer
SSKJ²
nèpoznaválec -lca [nepoznavau̯ca tudi nepoznavalcam (ȅ-ȃ)
kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis
SSKJ²
nèpoznávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja
SSKJ²
nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev
// nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno
SSKJ²
nèpozórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere
// nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum
SSKJ²
nèpozván -a -o prid. (ȅ-á)
zastar. nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepozvanih gostov; pridružil se jim je nepozvan
SSKJ²
nèpožét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami
SSKJ²
nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren
SSKJ²
nèpráktičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve
SSKJ²
nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago
SSKJ²
nèpràv prisl. (ȅ-ȁ)
knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav
 
elipt., knjiž. šteli so ga – prav ali neprav – za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s pravvsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav
SSKJ²
nèprávdanski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno
SSKJ²
nèprávden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
pravn. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek
SSKJ²
nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti
SSKJ²
nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila
● 
ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel
♦ 
anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; jezikosl. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega
SSKJ²
nèpravíca -e ž (ȅ-í)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice
SSKJ²
nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje
SSKJ²
nèpravíčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nepravičnega: nepravičnost ocene, presoje / socialna nepravičnost
SSKJ²
nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ 
jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
    nèpravílno prisl.:
    nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpravílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja
// evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe
SSKJ²
nèpravočásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda
SSKJ²
nèpravosláven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani
SSKJ²
nèpravovéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje
SSKJ²
nèprávšen -šna -o prid. (ȅ-ȃ)
star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden
SSKJ²
nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ)
za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno
SSKJ²
nèprebáven -vna -o prid. (ȅ-á)
neprebavljiv: neprebavna hrana, snov / neprebavno čtivo
SSKJ²
nèprebávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prebavljen: neprebavljena hrana, jed / ekspr. nove, še neprebavljene ideje
SSKJ²
nèprebavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov
// ekspr. slab, nekvaliteten: na hitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest
SSKJ²
nèprebavljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprebavljivega: neprebavljivost nekaterih snovi
SSKJ²
nèpreberljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nečitljiv: nepreberljiv podpis
SSKJ²
nèprebójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki se ne da prebiti: prihiteli so policisti v neprebojnih oblekah / neprebojno steklo / ekspr. neprebojen obkolitveni obroč
SSKJ²
nèprebójnost -i ž (ȅ-ọ̄)
lastnost, značilnost neprebojnega: neprebojnost zidov
SSKJ²
nèprebrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prebran: časopis je ostal na mizi neprebran; neprebrano pismo / fižol je še neprebran
 
on ji je kot neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti
SSKJ²
nèprebúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja
 
knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi
SSKJ²
nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile
// knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest
SSKJ²
nèprebujênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti
SSKJ²
nèprecenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti
SSKJ²
nèprecenljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost neprecenljivega: zavedali so se neprecenljivosti njegovega dela
SSKJ²
nèprecízen -zna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni precizen: neprecizni merilni instrumenti / neprecizno izražanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprecíznost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepreciznega: nepreciznost merilne priprave / nepreciznosti v podatkih
SSKJ²
nèprečíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni prečiščen: neprečiščen sladkor; neprečiščeno olje / knjiž. neprečiščeni nazori nejasni, neizoblikovani
SSKJ²
nèprečíščenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprečiščenega: neprečiščenost sladkorja / knjiž.: neprečiščenost besedila; neprečiščenost formulacij nejasnost, neizoblikovanost
SSKJ²
nèpredélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni predelan: predelana in nepredelana zelenjava / nepredelana učna snov / nepredelane surovine
SSKJ²
nèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki se ne da predreti: nepredirna plast
2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk
// ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev
● 
knjiž., ekspr. nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna
SSKJ²
nèpredírnost -i ž (ȅ-ī)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepredirnega: nepredirnost megle jih je zelo ovirala / obraz, skrivnosten v svoji nepredirnosti
SSKJ²
nèpredlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ̑)
jezikosl. ki se ne rabi s predlogom: nepredložni predmet
SSKJ²
nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● 
knjiž. nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ 
šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
SSKJ²
nèprédnosten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́)
avt., v zvezi neprednostna cesta cesta, na kateri vozila nimajo prednosti pred vozili z drugih cest: pripeljal je po neprednostni cesti
SSKJ²
nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje
SSKJ²
nèpredŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ)
ki ni predrt: nepredrta žoga / nepredrti mehur na nogi se mu je ognojil
SSKJ²
nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo
    nèpredstavljívo prisl.:
    jezik se je nepredstavljivo razvil; nepredstavljivo velika sila
SSKJ²
nèpredúšen -šna -o prid.(ȅ-ū ȅ-ȗ)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda
// ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga
    nèpredúšno prisl.:
    nepredušno zapreti
SSKJ²
nèpredvíden -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni predviden: ta mesec je imela precej nepredvidenih izdatkov; nastopile so nepredvidene ovire, težave
    nèpredvídeno prisl.:
    zamuda je nastala nepredvideno; sam.: zmeraj pride kaj nepredvidenega
SSKJ²
nèpredvidljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave
    nèpredvidljívo prisl.:
    napetost se nepredvidljivo stopnjuje
SSKJ²
nèpredvidljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepredvidljivega: nepredvidljivost dogodkov, posledic
SSKJ²
nèpregázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu
SSKJ²
nèpregážen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pregažen: nepregažen sneg / slaba, nepregažena pot
SSKJ²
nèpregíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi
 
jezikosl. nepregibne besedne vrste
SSKJ²
nèpreglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpregléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste
2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo
SSKJ²
nèpreglédnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nepreglednega: nepreglednost podatkov / nepreglednost ovinka
SSKJ²
nèpregôren in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄)
teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi
SSKJ²
nèpregorljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
teh. v ognju obstojen: nepregorljiva opeka
SSKJ²
nèprehóden1 -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema območjema so neprehodni gozdovi
♦ 
jezikosl. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo
SSKJ²
nèprehóden2 in nèprehôden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja
// po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna
SSKJ²
nèprehódnost1 -i ž (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
lastnost, značilnost neprehodnega: neprehodnost tropskih gozdov
♦ 
jezikosl. prehodnost in neprehodnost glagolov; med. neprehodnost črevesa
SSKJ²
nèprehódnost2 in nèprehôdnost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
lastnost, značilnost neprehodnega: zaradi neprehodnosti poti so se odločili za umik
SSKJ²
nèprehójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg
SSKJ²
nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú)
ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom
SSKJ²
nèpreiskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni preiskan: še nepreiskani predeli / to so nepreiskane, nedokazane govorice
SSKJ²
nèpreizkúšen tudi nèpreskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki (še) ni preizkušen: nepreizkušeno orožje / nove, nepreizkušene metode / nepreizkušena zvestoba
SSKJ²
nèprekínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas
 
avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati
2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost
    nèprekínjeno prisl.:
    neprekinjeno delati več ur; razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer
SSKJ²
nèprekínjenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprekinjenega: neprekinjenost kulturnega razvoja
SSKJ²
nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica
    nèpreklícno prisl.:
    nepreklicno se odločiti, veljati; to je nepreklicno zadnja uprizoritev
     
    publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto
SSKJ²
nèpreklícnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nepreklicnega: zaradi nepreklicnosti njegovega sklepa se ni dalo nič storiti
SSKJ²
nèprekoráčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ)
neprekoračljiv: neprekoračna razpoka / neprekoračna vsota
SSKJ²
nèprekoračljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme prekoračiti: neprekoračljiva razpoka / neprekoračljiva meja, pregrada / ekspr. neprekoračljiva vsota ki se ne sme preseči
SSKJ²
nèprekosljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina
    nèprekosljívo prisl.:
    neprekosljivo spreten
SSKJ²
nèprekršljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne sme prekršiti: neprekršljiv sklep, zakon; neprekršljiva pravila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprekúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni prekuhan: neprekuhana zelenjava; neprekuhano mleko
SSKJ²
nèprelomljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne sme prelomiti, prekršiti: neprelomljiva obljuba, prisega / neprelomljiv zakon neprekršljiv
SSKJ²
nèprelúknjan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni preluknjan: nepreluknjan list papirja; nepreluknjana žoga
SSKJ²
nèpremágan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni premagan: nepremagani borci; čete so ostale nepremagane / nepremagana stena / nepremagana strast
SSKJ²
nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je nasprotnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo
2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej
    nèpremagljívo prisl.:
    izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn
SSKJ²
nèpremagljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepremagljivega: slovel je po svoji nepremagljivosti; nepremagljivost moštva
SSKJ²
nèpremakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala
// ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema
2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno
● 
star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi
    nèpremakljívo prisl.:
    nepremakljivo vztrajati
SSKJ²
nèpremakljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti
SSKJ²
nèpremenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nespremenljiv: nepremenljiva snov / nepremenljivi zakoni
SSKJ²
nèpremenljívost -i ž (ȅ-í)
star. nespremenljivost: nepremenljivost nekaterih snovi / nepremenljivost njegovih načel
SSKJ²
nèpremerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
neizmerljiv: te stvari so nepremerljive
SSKJ²
nèpremestljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi
SSKJ²
nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema
// ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
 
jezikosl. nepremični naglas
2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence
// negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah
3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda
    nèpremíčno prisl.:
    nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
SSKJ²
nèpremíčnica -e ž (ȅ-ȋ)
astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: premičnice in nepremičnice
SSKJ²
nèpremičnína -e ž (ȅ-ī)
nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine
 
pravn. izvršba na nepremičnine, nepremičninah
SSKJ²
nèpremičnínar -ja m (ȅ-ȋ)
kdor se ukvarja s posredovanjem med prodajalcem in kupcem nepremičnin: s pomočjo nepremičninarja so prvotno ceno nekoliko znižali; podjeten nepremičninar; mnenje nepremičninarja
SSKJ²
nèpremičnínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na nepremičnino: nepremičninsko premoženje
SSKJ²
nèpremíčnost -i ž (ȅ-ī)
1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost
2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost
SSKJ²
nèpremíšljen -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen
    nèpremíšljeno prisl.:
    ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega
SSKJ²
nèpremíšljenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepremišljenega človeka: vsega je kriva njegova nepremišljenost / početi nepremišljenosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpremočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da premočiti: jopič iz nepremočljivega blaga; nepremočljivo usnje / nepremočljivi plašč; nepremočljivi škornji
SSKJ²
nèpremósten in nèpremôsten -tna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
star. nepremostljiv: nepremostne ovire / nepremostno nasprotje
SSKJ²
nèpremostljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi
 
ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti
SSKJ²
nèpremostljívost -i ž (ȅ-í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij
SSKJ²
nèpremotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da premotiti, zmotiti: bila je nepremotljiva v svoji vztrajnosti
SSKJ²
nèpremóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago
SSKJ²
nèpremožênjski -a -o prid. (ȅ-ē)
ki se ne nanaša na premoženje: pridobitev nepremoženjske koristi; nepremoženjska odškodnina / nepremoženjska škoda povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe
SSKJ²
nèprenéhen -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si
2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali
    nèprenéhno prisl.
    neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim
SSKJ²
nèprenehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. nenehen, neprestan: živela je v neprenehljivi skrbi za bolnika / neprenehljivi boji pogosti, pogostni
SSKJ²
neprenéhoma prisl. (ẹ̑)
izraža, da se dejanje dogaja brez prenehanja: neprenehoma govoriti; neprenehoma misli na dom; sneži neprenehoma
SSKJ²
nèprenôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosna priprava / star. neprenosno gorje veliko, hudo
 
pravn. neprenosna pravica pravica, ki se ne da prenesti, odstopiti
SSKJ²
nèprenosljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosljiv aparat / ta dopust je neprenosljiv / neprenosljiv hrup
SSKJ²
nèprenôsnost -i ž (ȅ-ó)
pravn. lastnost, značilnost neprenosnega: neprenosnost pravic
SSKJ²
nèpreorán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni preoran: nepreorana njiva, zemlja; pren., ekspr. to področje je še nepreorana njiva
SSKJ²
nèpreplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je
SSKJ²
nèpreplezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da preplezati: nepreplezljiva stena
SSKJ²
nèpreprečljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da preprečiti: nepreprečljiva nesreča, škoda
SSKJ²
nèprepríčan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan
SSKJ²
nèprepričeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen
    nèprepričeválno prisl.:
    njegove besede so zvenele neprepričevalno
SSKJ²
nèprepričljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva
    nèprepričljívo prisl.:
    neprepričljivo govoriti, pripovedovati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprepričljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprepričljivega: neprepričljivost besed; neprepričljivost dokazov / ekspr. neprepričljivost igre
SSKJ²
nèprepústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe: neprepustna plast, tkanina; snovi, neprepustne za vlago, zrak; neprepustna tla / neprepustni plašč nepremočljivi plašč
 
navt. neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka ladje za zadrževanje vode
SSKJ²
nèprepústnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neprepustnega: z impregniranjem doseči neprepustnost; neprepustnost tal
SSKJ²
nèpreračúnan -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni preračunan: nepreračunani izdatki; še nepreračunana škoda / to je bila odkrita, nepreračunana pomoč nepreračunljiva
SSKJ²
nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek
2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva
// knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme
3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba
SSKJ²
nèpreračunljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepreračunljivega: nepreračunljivost takih dobrin / njegova vihravost in nepreračunljivost / knjiž. nepreračunljivost posledic nepredvidljivost
SSKJ²
nèpreréčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. neoporečen: neprerečni dokazi / bil je neprerečen voditelj ljudstva nesporen
SSKJ²
nèprerékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
pravn. ki se mu ne ugovarja, ne oporeka: neprerekana terjatev, trditev
SSKJ²
nèpresegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: odličen, nepresegljiv delavec / to je nepresegljiva umetnina
SSKJ²
nèpreskrbljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni preskrbljen: pomagati nepreskrbljenim družinam / ima štiri nepreskrbljene otroke otroke, ki se še ne morejo sami preživljati, vzdrževati
SSKJ²
nèpreskrbljênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepreskrbljenega človeka: določiti komu podporo glede na nepreskrbljenost otrok / tam vlada nezaposlenost in materialna nepreskrbljenost
SSKJ²
nepreskušen gl. nepreizkušen
SSKJ²
nèpresóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. nerazsoden: tako delajo nepresodni ljudje
SSKJ²
nèpresójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. neprosojen: nepresojna snov / nepresojna megla
SSKJ²
nèprespán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prespan: biti bled in neprespan; lačni in neprespani so se vojaki s težavo pomikali naprej / ozrl se je vanjo z neprespanimi očmi / poznale so se mu neprespane noči
SSKJ²
nèprespánost -i ž (ȅ-á)
stanje neprespanega človeka: pri delu se je boril z neprespanostjo / od utrujenosti in neprespanosti je imel temne lise pod očmi
SSKJ²
nèprestán -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb
2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela
    nèprestáno prisl.:
    neprestano dežuje; neprestano govori, ponavlja eno in isto
SSKJ²
nèprestópen1 -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta
SSKJ²
nèprestópen2 tudi nèprestôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena neprehodna
SSKJ²
nèpreštét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni preštet: učenci so bili neprešteti in zato niso opazili, da eden manjka / ekspr. vojna je zahtevala nepreštete žrtve številne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpreštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi
SSKJ²
nèpretéhtan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča
SSKJ²
nèpretenciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo
SSKJ²
nèpretencióznost -i ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. umetniška, strokovna nezahtevnost: nepretencioznost opisa / doseči nepretencioznost preprostost, razumljivost
SSKJ²
nèpretíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pretiran: nepretirana hvala / nepretirane cene
SSKJ²
nèpretóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̑)
po katerem se ne da tekoč prehajati na drugo mesto: cev je nepretočna zaradi blata
SSKJ²
nèpretŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki ni pretrgan, ni prekinjen: nepretrgan curek / nepretrgan proces, razvoj; dolga, nepretrgana hoja, vožnja; nepretrgano delo / nepretrgani delovni čas
2. ekspr. pogost, pogosten: nepretrgani boji so jih izčrpali / delo so zavirale nepretrgane spremembe
    nèpretŕgano prisl.:
    nepretrgano delati, trajati
SSKJ²
nèpretŕganost -i ž (ȅ-ȓ)
lastnost, značilnost nepretrganega: nepretrganost izdajanja zbirke je pomagala do uspeha; nepretrganost naselitve, umetniškega razvoja
SSKJ²
nèpretrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da pretrgati: nepretrgljiva nit / nepretrgljiva vez
SSKJ²
nepretŕgoma prisl. (ȓ)
neprenehoma: nepretrgoma popivati; nepretrgoma sneži; vozili smo se nepretrgoma tri ure
SSKJ²
nèpreudáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki mu manjka preudarnosti: nepreudaren gospodar / nepreudarno dejanje, ravnanje
SSKJ²
nèpreudárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepreudarnega človeka: nepremišljenost in nepreudarnost
SSKJ²
nèprevarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prevarati: neprevarljiv občutek za orientacijo
SSKJ²
nèprevedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prevesti, prevajati: neprevedljiv izraz; neprevedljiva pesem / neprevedljiv pesniški jezik
SSKJ²
nèprevedljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprevedljivega: na končni izbor je vplivala prevedljivost in neprevedljivost pesmi
SSKJ²
nèprevérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni preverjen: nepreverjena poročila; publ. po še nepreverjenih podatkih je bilo precej smrtnih žrtev / uvajati nepreverjene metode nepreizkušene
SSKJ²
nèprevíden1 -a -o prid. (ȅ-ȋ)
zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki
♦ 
rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče
SSKJ²
nèprevíden2 -dna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave
    nèprevídno prisl.:
    neprevidno ravnati
SSKJ²
nèprevídnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nepreviden človek: neprevidneža je zaneslo s ceste
SSKJ²
nèprevídnica -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. neprevidna ženska: morda bo to izučilo tudi te neprevidnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprevídnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti
SSKJ²
nèprevódnik -a m (ȅ-ọ̑)
elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: ogljikov dioksid je neprevodnik
SSKJ²
nèprevózen in nèprevôzen -zna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
po katerem se ne da peljati, voziti: neprevozen prelaz; na tem odseku je cesta neprevozna
SSKJ²
nèprevóznost in nèprevôznost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó)
lastnost, značilnost neprevoznega: cesto so zaprli zaradi neprevoznosti
SSKJ²
nèprevrét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni prevret: neprevreta voda; pasterizirano mleko lahko pijemo neprevreto
SSKJ²
nèprezráčen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prezračen: neprezračena soba / duh po neprezračenih oblekah
SSKJ²
nèprežvéčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni prežvečen: neprežvečen grižljaj; želodec ga boli zaradi neprežvečene hrane
SSKJ²
nèpričakován -a -o prid. (ȅ-á)
1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / ekspr. kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek
    nèpričakováno 
    1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro
    2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč
SSKJ²
nèpričakovánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti
SSKJ²
nèpríd -a m (ȅ-ȋ)
knjiž. škoda1prid in neprid / to mu je v neprid
SSKJ²
nepríden -dna -o prid. (í īzastar.
1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet
2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina
SSKJ²
neprídipràv -áva m (ī-ȁ ī-ȃ)
1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov
2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav
SSKJ²
nèpridobíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni pridobiten: izbral si je nepridobiten poklic
SSKJ²
nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í)
star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne
SSKJ²
nèprijátelj -a m (ȅ-ȃ)
zastar. sovražnik, nasprotnik: s tem si je nakopal veliko neprijateljev
SSKJ²
nèprijáteljski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prijateljski: prijateljske in neprijateljske države / zastar. neprijateljski sosedje sovražni, nasprotni
    nèprijáteljsko prisl.:
    neprijateljsko ravnati s kom
SSKJ²
nèprijávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prijavljen: neprijavljeno zborovanje / neprijavljen radijski aparat
SSKJ²
nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā)
1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede
// ekspr. neprijeten, pust2kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim
2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen
    nèprijázno prisl.:
    neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
SSKJ²
nèprijáznež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. neprijazen človek: sprejel me je tisti neprijaznež
SSKJ²
nèprijáznost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neprijaznega človeka: opazil je njegovo neprijaznost do sebe / neprijaznost odgovora / ekspr. neprijaznost vremena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprijemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da prijeti: zrak je neprijemljiv / ekspr. to je človekov neprijemljivi svet / neprijemljiva predstava o čem nejasna
SSKJ²
nèprijéten -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj
// z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno
2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti
    nèprijétno 
    prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
SSKJ²
nèprijétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja
// kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti
SSKJ²
nèprikláden -dna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neprimeren: svojo prošnjo je izrekel v precej neprikladnem trenutku / njegova obleka je bila za v hribe neprikladna
SSKJ²
nèprikládnost -i ž (ȅ-á)
neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa
SSKJ²
nèprikrájšan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni prikrajšan, ni oškodovan: biti neprikrajšan za dediščino / neprikrajšana samostojnost
SSKJ²
nèprikrít -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh
    nèprikríto prisl.:
    neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito
SSKJ²
nèprikrítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli
SSKJ²
nèprikrívan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni prikrivan: z neprikrivano škodoželjnostjo mu je povedal novico; neprikrivano sočutje
SSKJ²
nèprikúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti
SSKJ²
nèprikúpnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost neprikupnega človeka: grdo je gledal in to je njegovo neprikupnost še povečevalo
SSKJ²
nèprilagodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek
SSKJ²
nèprilagodljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram
SSKJ²
nèprilagojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen
SSKJ²
nèprilagojênec -nca m (ȅ-é)
psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem
SSKJ²
nèprilagojênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost
SSKJ²
nèpriléžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. neprimeren: nepriležna pripomba
♦ 
geom. nepriležni stranici mnogokotnika stranici, ki nimata skupnega oglišča
SSKJ²
nèpríličen -čna -o prid. (ȅ-í)
neprimeren: prišel je ob zelo nepriličnem času; njegova šala je bila precej neprilična
// star. neprijeten, težaven: nastopile so neprilične okoliščine
SSKJ²
nèpríličnost -i ž (ȅ-í)
neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga
// star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost
SSKJ²
neprílika -e ž (í)
nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami
// publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam
● 
ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpriljúbljen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen
SSKJ²
nèpriljúbljenost -i ž (ȅ-ú)
stanje nepriljubljenega človeka: zavedal se je svoje nepriljubljenosti / nepriljubljenost dimnikarskega poklica
SSKJ²
nèpriljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta
SSKJ²
nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali
SSKJ²
nèpriméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren
// publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost
    nèprimérno prisl.:
    neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več
SSKJ²
nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv
2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv
3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva
    nèprimerljívo prisl.:
    neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep
SSKJ²
nèprimerljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov
SSKJ²
nèprimérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost
SSKJ²
nèpriobčljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da priobčiti, objaviti: nekateri odlomki so se zdeli uredniku nepriobčljivi
SSKJ²
nèpripét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pripet (z varnostnim pasom): otrok je bil v avtu nepripet, zato je ob nesreči utrpel hude poškodbe / nepripet varnostni pas; nepripeto čelado mu je odneslo z glave
SSKJ²
nèpriporočljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem
SSKJ²
nèpripoznán -a -o prid. (ȅ-á)
nepriznan: nepripoznan dolg / nepripoznan pisatelj
SSKJ²
nèpripráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni pripraven, ni primeren: nepripraven načrt; nepripravno orodje / za tako delo je zelo nepripraven neroden
SSKJ²
nèpriprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen
SSKJ²
nèpriprávljenost -i ž (ȅ-ȃ)
stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje
// pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč
SSKJ²
nèpriprávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepripravnega: nepripravnost take posode
SSKJ²
nèprirôčen in nèpriróčen -čna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̄)
star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna
SSKJ²
nèprirôčnost in nèpriróčnost -i ž (ȅ-ō; ȅ-ọ̄)
star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod
SSKJ²
nèpriróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑)
star. nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti
    nèpriródno prisl.:
    neprirodno se držati, govoriti
SSKJ²
nèpriródnost -i ž (ȅ-ọ̑)
star. nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprisében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi
// knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben
    nèprisébno prisl.:
    neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga
SSKJ²
nèprisébnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala
SSKJ²
nèprisíljen -a -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje
    nèprisíljeno prisl.:
    neprisiljeno pripovedovati, se vesti; bil je iskreno, neprisiljeno vesel
SSKJ²
nèprisíljenost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost
SSKJ²
nèprisôten -tna -o prid. (ȅ-ó)
nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih
 
neprisoten pogled duševno odsoten
SSKJ²
nèprisôtnost -i ž (ȅ-ó)
nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje
SSKJ²
nèprispodobljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika
SSKJ²
nèprísten -tna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje
    nèprístno prisl.:
    nepristno doživljati
SSKJ²
nèprístnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti
SSKJ²
nèpristójen1 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče
SSKJ²
nèpristójen2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
zastar. nedostojen: nepristojno govorjenje, vedenje
SSKJ²
nèpristójnost1 -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nepristojnega1: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča
SSKJ²
nèpristójnost2 -i ž (ȅ-ọ́)
zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti
SSKJ²
nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna
2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen
SSKJ²
nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
SSKJ²
nèpristránost -i ž (ȅ-á)
nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike
SSKJ²
nèpristránski -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba
SSKJ²
nèpristránskost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike
SSKJ²
nèpristrásten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
zastar. nepristranski, objektiven: v svojih sodbah je nepristrasten / nepristrastna ocena
SSKJ²
nèprištéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprištévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje neprištevnega človeka: ugotoviti neprištevnost koga / to dejanje je storil v neprištevnosti / stanje neprištevnosti
SSKJ²
nèprivatizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni privatiziran: neprivatizirana banka, družba; neprivatizirano podjetje
SSKJ²
nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezani psi so grožnja za srnjad; reja neprivezanih živali; neprivezano govedo
// ki ni pripet z varnostnim pasom; nepripet: globe za neprivezane voznike in sopotnike
SSKJ²
nèprivilegíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni privilegiran: sinovi neprivilegiranih očetov / privilegirani in neprivilegirani evropski jeziki
SSKJ²
nèprivláčen -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij
SSKJ²
nèprivláčnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti
SSKJ²
nèprizadét -a -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani
    nèprizadéto prisl.:
    govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati
SSKJ²
nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo
SSKJ²
nèprizadéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec
SSKJ²
nèprizadévnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili
SSKJ²
nèprizanesljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva
    nèprizanesljívo prisl.:
    neprizanesljivo govoriti o kom
SSKJ²
nèprizanesljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neprizanesljivega človeka: biti znan po neprizanesljivosti
SSKJ²
nèpriznán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni priznan: nepriznana država, oblast; državno nepriznana veroizpoved / nepriznan dolg / nepriznan pisatelj; njegovo delo je bilo dolgo nepriznano
SSKJ²
nèpriznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo
// publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov
SSKJ²
nèpriznávanje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela
// publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic
SSKJ²
nèprižgán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prižgan: neprižgana luč, svetilka / držati v roki neprižgano cigareto
SSKJ²
nèproblemátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva
SSKJ²
nèprodájen -jna -o prid. (ȅ-ā)
knjiž. ki se ne da, ne sme prodati: neprodajna hiša, zemlja / knjiga je neprodajna, dobijo jo samo člani kluba se ne prodaja
SSKJ²
nèprodán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni prodan: neprodani izvodi pesniške zbirke; ostalo je precej neprodanih vstopnic; neprodano blago
SSKJ²
nèprodíren -rna -o prid. (ȅ-ī)
neprediren: neprodirna džungla / neprodirna megla
 
knjiž., ekspr. neprodirna zamisel neprodorna, nedomiselna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprodóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prodoren: človek neprodornega duha / neprodorna zamisel
 
zastar. neprodoren gozd neprediren
SSKJ²
nèprodórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprodornega: neprodornost njegove satire
SSKJ²
nèproduktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo naredi
 
ekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
SSKJ²
nèproduktívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neproduktivnega: neproduktivnost nekaterih zemljišč
SSKJ²
nèprodúšen -šna -o prid.(ȅ-ū ȅ-ȗ)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda
// ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak
    nèprodúšno prisl.:
    neprodušno zapreti; neprodušno zaprta steklenica
SSKJ²
nèprodúšnost -i ž (ȅ-ū)
lastnost, značilnost neprodušnega: neprodušnost posode
SSKJ²
nèprofíten -tna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki nima namena ustvarjati dobička, profita: neprofitna najemnina; delovati kot neprofitna organizacija, ustanova; neprofitno založništvo / dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
    nèprofítno prisl.:
    nevladne organizacije naj bi delovale neprofitno
SSKJ²
nèproizvajálec -lca [neproizvajau̯ca in neproizvajalcam (ȅ-ȃ)
ki ni proizvajalec: proizvajalci in neproizvajalci
SSKJ²
nèproizvóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄)
nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje
 
ekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
SSKJ²
nèproletárski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni proletarski: neproletarske plasti prebivalstva
SSKJ²
nèprométen -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
na katerem ni (dosti) prometa: neprometna cesta / neprometen kraj
SSKJ²
nèproporcionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. nesorazmeren, neskladen: deli fasade so neproporcionalni
SSKJ²
nèpropústen -tna -o prid. (ȅ-ú)
ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepropustna plast, snov; nepropustna tla; nepropusten za vodo, zrak / nepropustni čevlji nepremočljivi
SSKJ²
nèpropústnost -i ž (ȅ-ú)
neprepustnost: nepropustnost snovi; nepropustnost za vodo
SSKJ²
nèprosójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla
SSKJ²
nèprosójnost -i ž (ȅ-ọ̄)
lastnost, značilnost neprosojnega: neprosojnost snovi
SSKJ²
nèpròst -prôsta -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
knjiž. nesvoboden: neprosti ljudje
SSKJ²
nèprostóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni prostoren: neprostorna hiša
2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna
SSKJ²
nèprostovóljen -jna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba
    nèprostovóljno prisl.:
    neprostovoljno se odločiti za kaj
SSKJ²
nèprosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèprosvetljênost -i ž (ȅ-é)
značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost
SSKJ²
nèpróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil
SSKJ²
nèprozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prozoren: neprozoren zaslon; neprozorna snov, tkanina; posoda iz neprozornega stekla / knjiž. neprozorni načrti nenazorni, nejasni
SSKJ²
nèprozórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala
SSKJ²
nèpróžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika
 
fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
SSKJ²
nèpróžnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost
SSKJ²
nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada
// ki ni na prvem mestu: zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta / z malo začetnico pišemo neprve predloge v naselbinskih imenih; neprva beseda, sestavina
2. ki ni materen: učbenik za učenje slovenščine kot neprvega jezika
SSKJ²
nèpsiholóški -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni psihološki: nepsihološke metode učenja; nepsihološka razlaga / nepsihološka vzgoja
SSKJ²
neptúnij -a m (ú)
kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np:
SSKJ²
nèrába -e ž (ȅ-á)
neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje
SSKJ²
nèráben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna
SSKJ²
nèrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova
SSKJ²
nèracionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. negospodaren, neekonomičen: neracionalen način dela; neracionalna poraba denarja; raztresenost obratov je neracionalna
// nerazumski: neracionalni svet v človeku
    nèracionálno prisl.:
    neracionalno gospodariti
SSKJ²
nèracionálnost -i ž (ȅ-ȃ)
knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh
SSKJ²
neràd -ráda -o prid. (ȁ á)
v členkovni rabi izraža
a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim
b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi
c) v zvezi rad ali neradnujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo
● 
ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je
SSKJ²
nèradodáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba
SSKJ²
nèradovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku
SSKJ²
nèrafiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
teh. ki ni rafiniran, ni prečiščen: surov, nerafiniran svinec; nerafinirano olje; pren. izdelava slike je zelo preprosta in na prvi pogled celo nerafinirana
SSKJ²
nèrahločúten -tna -o prid. (ȅ-ū)
ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno
    nèrahločútno prisl.:
    nerahločutno spraševati
SSKJ²
nèránjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ga ni mogoče raniti: po grški mitologiji je bil Ahil neranljiv; pren. za udarce življenja je neranljiv
SSKJ²
nèranljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neranljivega: bajeslovna Ahilova neranljivost; pren. k uspehu mu je pomagala njegova neranljivost
SSKJ²
nèráven -vna -o prid. (ȅ-á)
1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav
 
min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna
2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven
3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke
SSKJ²
nèravnína -e ž (ȅ-í)
izboklina, vzpetina na ravni, gladki površini: izravnati neravnine; ker so nad kolesi pritrjene vzmeti, pri vožnji z avtom ne čutimo neravnin; blage neravnine; neravnine kože
SSKJ²
nèrávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neravnega: prilagoditi orodje neravnosti zemljišča
SSKJ²
nèravnotéžje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od ravnotežja: ravnotežje in neravnotežje / odpraviti neravnotežje med dohodki in izdatki; zmanjšati neravnotežje v zaključnem računu / notranje neravnotežje
SSKJ²
nèravnovésje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od ravnovesja: zmanjšati neravnovesje / neravnovesje med kmetijskim in industrijskim razvojem / pomanjkljivost romana je v neravnovesju dogajanja
SSKJ²
nèrazberljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razbrati, spoznati: iz daljave so se širili nerazberljivi glasovi / star. nerazberljiv rokopis nečitljiv
SSKJ²
nèrazburljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne razburi: miren, nerazburljiv človek / nerazburljive besede; nerazburljive novice ki ne razburijo
SSKJ²
nèrazcépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno
 
mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje
SSKJ²
nèrazcépljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razcepljen: še nerazcepljena polena / nastopiti kot nerazcepljena skupina
SSKJ²
nèrazcvetèn -êna -o [tudi nerascvətenprid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica
SSKJ²
nèrazčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen
SSKJ²
nèrazčlénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razčlenjen: nerazčlenjena pokrajina / gladka, nerazčlenjena skala / nerazčlenjene misli
 
arhit. nerazčlenjena fasada
SSKJ²
nèrazdélen -lna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne
 
pravn. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost
    nèrazdélno prisl.:
    biti nerazdelno odgovoren
SSKJ²
nèrazdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček
SSKJ²
nèrazdeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme razdeliti: nerazdeljivo posestvo / to delo je zahtevno in nerazdeljivo
SSKJ²
nèrazdeljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazdeljivega: nerazdeljivost ozemlja, posestva
SSKJ²
nèrazdélnost -i ž (ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča
SSKJ²
nèrazdrobljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèrazdrúžen -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra
    nèrazdrúžno prisl.:
    nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani
SSKJ²
nèrazdružljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra
    nèrazdružljívo prisl.:
    biti nerazdružljivo povezan s čim
SSKJ²
nèrazdružljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazdružljivega: zagovarjati nerazdružljivost zakonske zveze / ekspr. nerazdružljivost prijateljev
SSKJ²
nèrazdrúžnost -i ž (ȅ-ú)
ekspr. lastnost, značilnost nerazdružnega: nerazdružnost zveze / njuna nerazdružnost jih je vznemirjala
SSKJ²
nèrazdvójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza
    nèrazdvójno prisl.:
    nerazdvojno povezan s čim
SSKJ²
nèrazgíban -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita
SSKJ²
nèrazgíbanost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja
SSKJ²
nèrazglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan
SSKJ²
nèrazglédanost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nerazgledanega človeka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala; politična nerazgledanost; nerazgledanost v glasbi, umetnosti
SSKJ²
nèrazgonéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive
SSKJ²
nèraziskán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni raziskan: neraziskane podzemeljske jame; to področje je še neraziskano / neraziskana vprašanja / neraziskane skrivnosti nepojasnjene
SSKJ²
nèrazjásnjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni
SSKJ²
nèrazjásnjenost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost
SSKJ²
nèrazjasnjív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž., zastar. nepojasnljiv: nerazjasnjivi dogodki
SSKJ²
nèrazjasnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek
SSKJ²
nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost
SSKJ²
nèrazkrojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi
SSKJ²
nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti
SSKJ²
nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje
● 
zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva
    nèrazlóčno prisl.:
    nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
SSKJ²
nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja
2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèrazlóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nerazločnega: nerazločnost govorjenja
SSKJ²
nèrazložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo
SSKJ²
nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva
SSKJ²
nèrazložljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazložljivega: govorili so o nerazložljivosti tega dejanja
SSKJ²
nèrazodét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razodet, ni povedan: nerazodeta skrivnost
SSKJ²
nèrazpóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni razpočen: še nerazpočene makove glavice / nerazpočene granate neeksplodirane
SSKJ²
nèrazpoložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razpoložen, ni dobre volje: zbudil se je nerazpoložen
// ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj: tenorist je bil nekoliko nerazpoložen; danes sem nerazpoložen za delo
● 
ekspr. od lani je do soseda nerazpoložen mu ni naklonjen
SSKJ²
nèrazpoložênje -a s (ȅ-é)
1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa
2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje
● 
ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti
SSKJ²
nèrazpoložênost -i ž (ȅ-é)
stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena
● 
ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost
SSKJ²
nèrazporejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo
SSKJ²
nèrazpoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni
SSKJ²
nèrazrédčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana
SSKJ²
nèrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razreden: to so bili nerazredni boji / nerazredna družba brezrazredna družba
SSKJ²
nèrazréšen1 -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razrešen, ni rešen: nerazrešena uganka / nerazrešeno vprašanje / nerazrešena nasprotja
SSKJ²
nèrazréšen2 -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva
SSKJ²
nèrazrešljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva
    nèrazrešljívo prisl.:
    nerazrešljivo zapletena vprašanja
SSKJ²
nèrazrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni razrezan: še nerazrezan hlebec / nerazrezane pole papirja
 
ekspr. koliko knjig obleži nerazrezanih na knjižnih policah neprebranih
SSKJ²
nèrazrúšen -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
nerazrušljiv: nerazrušna stena / nerazrušna življenjska sila
SSKJ²
nèrazrušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila
SSKJ²
nèrazsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèrazsódnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nerazsoden človek: mladi nerazsodneži
SSKJ²
nèrazsódnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril
 
ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo
SSKJ²
nèrazstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razstaviti, razčleniti: nerazstavljiva priprava / nerazstavljivi deli stroja
SSKJ²
nèrazsvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali
2. knjiž. neprosvetljen: nerazsvetljene množice
SSKJ²
nèraztegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti
SSKJ²
nèraztôpen in nèraztópen -pna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄)
netopen: neraztopne rudnine, snovi; maščobe so neraztopne
SSKJ²
nèraztopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
netopljiv: neraztopljive snovi
SSKJ²
nèraztrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da raztrgati: to blago je neraztrgljivo / ekspr. veže ju neraztrgljiva vez
SSKJ²
nèrazúm -a m (ȅ-ȗ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od razuma: razum in nerazum / evfem. zmota, porojena iz nerazuma neumnosti
SSKJ²
nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja
// ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi
2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno
3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku
    nèrazúmno prisl.:
    nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
SSKJ²
nèrazumevajóč tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje
SSKJ²
nèrazumévanje -a s (ȅ-ẹ́)
1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine
2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva
SSKJ²
nèrazúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni razumljen, ni dojet: mnogi pojmi so ostali nerazumljeni; nerazumljena poezija, razlaga; nerazumljeno bistvo problema / ekspr.: nerazumljen umetnik; ostal je nesrečen, osamljen in nerazumljen; njegovo prizadevanje je bilo dolgo nerazumljeno
SSKJ²
nèrazumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva
// ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku
2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo
    nèrazumljívo prisl.:
    govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega
SSKJ²
nèrazumljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost
SSKJ²
nèrazúmnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nerazumnega: nerazumnost živali / nerazumnost take odločitve / star. nerazumnost njegovega govorjenja nerazumljivost, nerazločnost
SSKJ²
nèrazúmski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni razumski: razumski in nerazumski svet / nerazumske trditve; nerazumska spoznanja
SSKJ²
nèrazvájen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razvajen: nerazvajen človek, otrok / knjigo lahko priporočimo nerazvajenemu bralcu
SSKJ²
nèrazveseljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo
SSKJ²
nèrazvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni razvezan: nerazvezani snopi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèrazvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezna vez
SSKJ²
nèrazvezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez
    nèrazvezljívo prisl.:
    biti nerazvezljivo povezan s kom
SSKJ²
nèrazvezljívost -i ž (ȅ-í)
ekspr. lastnost, značilnost nerazvezljivega: nerazvezljivost zveze
SSKJ²
nèrazvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni razviden: nerazvidni znaki
// knjiž. nerazumljiv, nerazložljiv: nerazvidni pojavi; nerazvidne trditve
SSKJ²
nèrazvídnost -i ž (ȅ-í)
knjiž. nerazumljivost, nerazložljivost: nerazvidnost pojavov, trditev
SSKJ²
nèrazvít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je – in še duševno nerazvit
 
ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
SSKJ²
nèrazvítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost
 
med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe
SSKJ²
nèrazvozlán -a -o prid. (ȅ-á)
ekspr. nerešen, nerazrešen1nerazvozlana uganka / egiptovski znaki na kamnu so ostali nerazvozlani
SSKJ²
nèrazvozljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič
// ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive
SSKJ²
nèrazvrščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev
SSKJ²
nèrazžágan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni razžagan: nerazžagano deblo / kup nerazžaganih drv
SSKJ²
nêrc -a m (ȇ)
1. zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival; norka: gosta dlaka nercev
2. pog. krzno te živali: ovratnik iz nerca
SSKJ²
nèreálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni realen: realni in nerealni svet / nerealen načrt, predlog / vdaja se nerealnim sanjam
SSKJ²
nèrealizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni realiziran: nerealizirani načrti; zamisel je ostala nerealizirana
SSKJ²
nèreálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli
SSKJ²
neréd -a m (ẹ̑)
1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda
2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov
SSKJ²
nèrédek -dka -o prid. (ȅ-ẹ́)
nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne
    nèrédko prisl.:
    neredko se je vrnila šele zvečer
SSKJ²
nèréden1 -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni reden: neredna menstruacija; neredno plačevanje dolga; pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden / neredna prehrana
SSKJ²
neréden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki nima, ne kaže smisla za red: nereden učenec; površna in neredna ženska / neredno prihajanje v službo / neredno življenje
SSKJ²
nèrédkokdàj prisl. (ȅ-ẹ́-ȁ)
ekspr. velikokrat, večkrat: neredkokdaj se je spomnil nanjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèrédkokrat prisl. (ȅ-ẹ́)
ekspr. velikokrat, večkrat: hitrost orkana neredkokrat doseže sto osemdeset kilometrov na uro
SSKJ²
nerédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. nereden, površen človek: je nerednež in postopač
SSKJ²
nèrédnost1 -i ž (ȅ-ẹ́)
značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju
SSKJ²
nerédnost2 -i ž (ẹ́)
lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti
SSKJ²
nèreduktibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. ki se ne da speljati na nižjo logično ravnino: po Sartru je misel samostojna in nereduktibilna
SSKJ²
nèregistríran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni registriran: neregistrirano društvo, podjetje / prodal je še neregistriran avto
SSKJ²
nèreguláren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
knjiž. nepravilen, nenavaden: neregularen potek, razvoj / neregularno utripanje neenakomerno / neregularno trgovanje nezakonito
SSKJ²
nereída -e ž (ȋ)
v grški mitologiji nimfa, ki živi v morju: rad se je pogovarjal o driadah in nereidah
SSKJ²
nèreligiózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu
SSKJ²
nèrentabílen -lna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic
    nèrentabílno prisl.:
    nerentabilno investirati, poslovati
SSKJ²
nèrentabílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nerentabilnega: odpravljati nerentabilnost proizvodnje / nerentabilnost hribovskih kmetij / nerentabilnost tega poklica
SSKJ²
nerès -ésa m (ȅ ẹ́)
star. divji merjasec:
SSKJ²
nerésec -sca m (ẹ̄)
knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca
SSKJ²
nèrésen -sna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva
    nèrésno prisl.:
    neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno
SSKJ²
nerésnež -a m (ẹ̑)
ekspr. neresen človek: težko je delati s takimi neresneži
SSKJ²
nèresníca -e ž (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico
// evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice
SSKJ²
nèresníčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni
SSKJ²
nèresníčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži
SSKJ²
nèresníčnosten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. izmišljen, neresničen: neresničnosten dogodek; neresničnostno okolje povesti
SSKJ²
nèrésnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost neresnega človeka: jezila ga je njena neresnost / neresnost predloga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno
SSKJ²
nèreševánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da se kaj ne rešuje: nereševanje problema, težav; nereševanje zaostankov; dolgotrajni postopki in nereševanje zadev
SSKJ²
nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem
    nèrešljívo prisl.:
    nerešljivo težka naloga
SSKJ²
nèrešljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili
SSKJ²
nèretušíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
fot. ki ni retuširan: neretuširana fotografija
SSKJ²
nèrevolucionáren -rna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni revolucionaren: očitajo mu, da je kot umetnik nerevolucionaren / nerevolucionarno stališče
SSKJ²
nèrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni rezan, ni razrezan: nerezan les; nerezane kamnite plošče
SSKJ²
nèrezidénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik
// ki je zunaj države, kjer ima lastnik svoje stalno prebivališče: nerezidenčni račun; nerezidenčna (hranilna) vloga
SSKJ²
nèrezidènt -ênta tudi -énta m (ȅ-ȅ ȅ-é, ȅ-ẹ́)
fizična ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež zunaj države, v kateri trenutno biva, posluje: nerezident Slovenije ni dolžen plačevati dohodnine od dohodkov, ki ne izvirajo iz Slovenije; obdavčenje nerezidentov; račun nerezidenta
SSKJ²
nêrga in nérga -e ž (ȇ; ẹ̑)
slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga
SSKJ²
nergáč -a m (á)
nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač
SSKJ²
nergánje -a s (ȃ)
glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
SSKJ²
nergáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav
SSKJ²
nergáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja
SSKJ²
nergáti -ám nedov. (á ȃ)
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate
    nergáje :
    nergaje govoriti
    nergajóč -a -e:
    sliši se nergajoč glas
SSKJ²
nergàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav
SSKJ²
nergávost -i ž (á)
nav. slabš. lastnost nergavega človeka: njegova nergavost je že zoprna; s svojo nergavostjo jezi ljudi
SSKJ²
nèríman -a -o prid. (ȅ-ȋ)
lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic
SSKJ²
nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
odporen proti rjavenju, teh. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla
SSKJ²
nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
neróda -e ž (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna
SSKJ²
nèrôden1 -dna -o prid. (ȅ-ó)
ki ne rodi ali slabo rodi: nerodne trte; v sadovnjaku ima precej nerodnega drevja
// knjiž. neploden: nerodna ženska / nerodne živali jalove
SSKJ²
neróden2 -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑)
1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec
// ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče
b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem
● 
ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti
    neródno 
    1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo
    2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno
    ● 
    star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
SSKJ²
neródnež -a m (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek
SSKJ²
neródnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti
 
zabresti v nerodnosti zabresti v težave
SSKJ²
nèrodovíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno
SSKJ²
nèrodovítnica -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž. neplodna ženska: med njimi je bilo tudi nekaj nerodovitnic
SSKJ²
nèrodovítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nerodovitnega: nerodovitnost tal, zemlje / nerodovitnost sadnega drevja
SSKJ²
nèrogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
ki ni rogat: rogate in nerogate živali
SSKJ²
nèrôjen in nèrojèn -êna -o prid. (ȅ-ó ȅ-é; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni bil rojen: nerojeni otroci; pren., knjiž. nerojeni načrti
SSKJ²
nèrojênček -čka m (ȅ-é)
knjiž. nerojen otrok: še kot nerojenček ji je povzročal preglavice
SSKJ²
nèromántičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni romantičen: vplivom romantičnega čustvovanja se tudi neromantični pisatelji niso mogli popolnoma izogniti / ekspr. avantura je imela zelo neromantičen konec navaden, vsakdanji
SSKJ²
nêronski -a -o prid. (ȇ)
ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz
SSKJ²
nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti
SSKJ²
nêrv -a m (ȇ)
zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve
SSKJ²
nervírati -am nedov. (ȋ)
pog. razburjati, dražiti2začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira
SSKJ²
nervóza -e ž (ọ̑)
velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti
SSKJ²
nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje
    nervózno prisl.:
    nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor
SSKJ²
nervóznež -a m (ọ̑)
ekspr. nervozen človek: je velik nervoznež
SSKJ²
nervóznost -i ž (ọ́)
stanje nervoznega človeka, živčnost: obšla ga je nenadna nervoznost; podvržen nervoznosti; nervoznost pred izpitom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsalónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ekspr. neroden2, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje
SSKJ²
nèsamokrítičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos
SSKJ²
nèsamoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni samoljuben: nesamoljuben človek
SSKJ²
nèsamopríden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen
SSKJ²
nèsamostójen -jna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del
    nèsamostójno prisl.:
    nesamostojno delati kaj
SSKJ²
nèsamostójnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost
SSKJ²
nèsamosvój -ôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó)
star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj
SSKJ²
nèsamozavést -i ž (ȅ-ẹ̑)
stanje človeka, ki mu manjka samozavesti: visoka stopnja nesamozavesti; nesamozavest, negotovost in strah pred neuspehom
SSKJ²
nèsamozavésten -tna -o prid.(ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop
    nèsamozavéstno prisl.:
    nesamozavestno se vesti
SSKJ²
nèsatiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti:
SSKJ²
nesčiščen gl. neizčiščen
SSKJ²
nèsebíčen -čna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen
    nèsebíčno prisl.:
    nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
SSKJ²
nèsebíčnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nesebičen človek: bil je velik nesebičnež
SSKJ²
nèsebíčnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti
SSKJ²
nèsemaforizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; nesemaforizirano križišče
SSKJ²
nêsen -sna -o prid. (é)
nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica
SSKJ²
nesênje -a s (é)
glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc
SSKJ²
nèsentimentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost
SSKJ²
nèsêrijski -a -o prid. (ȅ-é)
ki ni serijski: neserijski izdelek; neserijska proizvodnja; neserijska publikacija / neserijski vrednostni papir
SSKJ²
nesesêr -ja m (ȇ)
torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsestávljen -a -o [nesəstau̯ljen in nesestau̯ljenprid. (ȅ-ȃ)
ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena
 
jezikosl. deljenje nesestavljenih besed
SSKJ²
nèsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni sezonski: turistična obdobja ob morju se delijo na sezonske in nesezonske mesece; prodaja pijač v nesezonskem obdobju / nesezonska hrana; nesezonsko sadje
SSKJ²
nèshájan -a -o prid. (ȅ-á)
nevzhajan: neshajan kruh
SSKJ²
neshojen gl. neizhojen
SSKJ²
nèsigníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane
 
num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice
SSKJ²
nèsigúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen
SSKJ²
nèsigúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost
SSKJ²
nèsimétričen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki
SSKJ²
nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
SSKJ²
nèsistemátičen -čna -o prid.(ȅ-á)
ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani
    nèsistemátično prisl.:
    nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati
SSKJ²
nèsistemátičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva
SSKJ²
nèsistemizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
pravn. ki ni sistemiziran: nesistemizirano delovno mesto
SSKJ²
nèskaljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo
SSKJ²
nèskaljênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče
SSKJ²
nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal
SSKJ²
nèskesán -a -o [neskəsanprid. (ȅ-á)
v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan
SSKJ²
nèsklàd -áda m (ȅ-ȁ ȅ-á)
star. neskladje, neskladnost: v njunih trditvah je opazil nesklad; nesklad med besedami in dejanji
SSKJ²
nèskláden -dna -o prid. (ȅ-á)
ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje
SSKJ²
nèskládje -a s (ȅ-ȃ)
stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu
SSKJ²
nèskládnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsklénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene
SSKJ²
nèsklépčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen
 
pravn. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
SSKJ²
nèsklépčnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno
SSKJ²
nèsklonljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
jezikosl. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda
SSKJ²
nèskončán -a -o prid. (ȅ-á)
nedokončan: neskončano delo
SSKJ²
neskônčen -čna -o prid. (ó)
1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji
a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta
b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi
c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu
♦ 
mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile
    neskônčno prisl.:
    neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko
     
    geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
SSKJ²
neskônčnokrat prisl. (ó)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal
// s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba
SSKJ²
neskônčnost -i ž (ó)
1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote
2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost
SSKJ²
nèskopnèl in nèskopnél -éla -o [neskopneu̯prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki še ni skopnel: neskopnel sneg
SSKJ²
nèskrájšan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni skrajšan: obleko je pustila neskrajšano / neskrajšani delovni čas
SSKJ²
nèskŕb ž (ȅ-ȓ)
ekspr. kar je nasprotno, drugačno od skrbi: skrb ali neskrb, vse nič ne pomaga / tega je kriva njegova neskrb neskrbnost
SSKJ²
nèskŕben1 -bna -o prid.(ȅ-ŕ ȅ-r̄)
ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje
    nèskŕbno prisl.:
    neskrbno oblečen
SSKJ²
neskŕben2 -bna -o prid. (ŕ r̄)
zastar. brezskrben: neskrbni otroci / neskrbna mladost
SSKJ²
nèskŕbnost1 -i ž (ȅ-ŕ)
lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev
SSKJ²
neskŕbnost2 -i ž (ŕ)
zastar. brezskrbnost: mladostna neskrbnost
SSKJ²
nèskrômen -mna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki mu manjka skromnosti: neskromen človek / knjiž., ekspr. v svojih željah je preveč neskromen zahteven
SSKJ²
nèskrômnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost
SSKJ²
nèskrupulózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. malomaren, neprizadeven: neskrupulozen uradnik / neskrupulozen odnos do dela / neskrupulozna kritika brezobzirna
SSKJ²
nèskrupulóznost -i ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost
SSKJ²
neskušen gl. neizkušen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsladkán -a -o prid. (ȅ á)
ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano
SSKJ²
nèslán1 -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á)
nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
SSKJ²
neslán2 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
 
ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano
    nesláno prisl.:
    neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
SSKJ²
neslanáriti -im nedov. (á ȃ)
star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari
SSKJ²
neslánež -a m (ȃ)
slabš. neprijeten, zoprn človek: težko je prenašati tega neslaneža
SSKJ²
neslánost -i ž (ā)
slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja
SSKJ²
nèsláven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno
    nèslávno prisl.:
    neslavno končati življenje
SSKJ²
nèslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se (še) ni slišal: neslišan klic / do zdaj neslišane besede
 
star. z neslišano naglico je tekel domov zelo hitro; ekspr. peč se je razgrela do neslišane temperature zelo visoke
SSKJ²
nèslíšen -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede
    nèslíšno prisl.:
    neslišno so se približali hiši
SSKJ²
nèslíšnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neslišnega: neslišnost govorjenja / ekspr. vse se potaplja v neslišnost
SSKJ²
nèslóga -e ž (ȅ-ọ̄)
kar je nasprotno, drugačno od sloge: nesloga med ljudmi
SSKJ²
nèslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni slovanski: neslovanske dežele / neslovanski jeziki
SSKJ²
Nèslovénec in nèslovénec -nca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni Slovenec: na ljubljanski univerzi je vpisanih precej Neslovencev
SSKJ²
nèslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni slovenski: neslovenske pokrajine; neslovenska krajevna imena / neslovenski besedni red
SSKJ²
nèslovénščina -e ž (ȅ-ẹ́)
jezik, ki ni slovenščina: v neslovenščini napisane razprave imajo povzetek v slovenščini
SSKJ²
nèslóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni složen: že od nekdaj so veljali za nesložen narod
SSKJ²
nèslóžnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / nasprotnik je izrabil njihovo nesložnost
SSKJ²
nèslúten -a -o prid. (ȅ-ū)
1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja
2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti
    nèslúteno prisl.:
    znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč
SSKJ²
nèslúžben -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni služben: zadeva je neslužbena / neslužbena obleka
SSKJ²
nèsmél -a -o [nesmel in nesmeu̯prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
knjiž., zastar. nesamozavesten, neodločen2nesmeli začetniki / napisal je nekaj nesmelih besed v svoj zagovor
    nèsmélo prisl.:
    nesmelo odgovoriti, vprašati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsmísel -sla [nesmisəu̯m (ȅ-ȋ)
1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli
 
filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov
2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost
3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle
SSKJ²
nèsmíseln -a -o [nesmisələn in nesmisəlnprid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
    nèsmíselno prisl.:
    nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj
SSKJ²
nèsmíselnost -i [nesmisəlnostž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu
SSKJ²
nèsmótrn -a -o prid.(ȅ-ọ̑)
ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni
// nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje
    nèsmótrno prisl.:
    nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega
SSKJ²
nèsmótrnost -i ž (ȅ-ọ̑)
lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja
SSKJ²
nesmŕten -tna -o prid. (ȓ)
1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike
2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten
    nesmŕtno prisl.:
    nesmrtno se proslaviti
SSKJ²
nesmŕtnica -e ž (ȓ)
zelo slavna, čaščena ženska: vpisala se je na seznam nesmrtnic / rokometna nesmrtnica
SSKJ²
nesmŕtnik -a m (ȓnav. ekspr.
1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike
2. zelo slaven, čaščen človek: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike / kolesarski, smučarski nesmrtnik
SSKJ²
nesmŕtnost -i ž (ȓ)
ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost
SSKJ²
nesnága -e ž (á)
1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru
2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda
SSKJ²
nesnážen -žna -o prid. (á ā)
1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist
2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe
SSKJ²
nesnážnost -i ž (á)
umazanost: nesnažnost stanovanja
SSKJ²
nêsnica -e ž (ȇ)
kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice
SSKJ²
nêsnost -i ž (é)
zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti
SSKJ²
nèsnôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
ki ni snoven: duša je nesnovna; nesnovno bitje
SSKJ²
nèsociálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje
SSKJ²
nèsocialístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost
SSKJ²
nèsocializíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok
SSKJ²
nèsočúten -tna -o prid. (ȅ-ū)
ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
SSKJ²
nèsodelovánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni soden: nesodni organi
 
pravn. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča
SSKJ²
nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele
SSKJ²
nèsodôbnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
SSKJ²
nèsoglásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni soglasen: nesoglasni interesi; s sklepom so bili nesoglasni / nesoglasna sodba
SSKJ²
nèsoglásje -a s (ȅ-ȃ)
1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju
2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje
3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja
SSKJ²
nèsoglásnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi
// nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti
SSKJ²
nèsoglášanje -a s (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje
SSKJ²
nèsójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma
SSKJ²
nèsolíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo
 
pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
SSKJ²
nèsolídnost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov
SSKJ²
nèsoljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni soljen: nesoljen kruh; nesoljene jedi / nesoljena cesta
SSKJ²
nèsolvénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni solventen, plačilno nesposoben; plačilno nesposoben: nesolventna banka; nesolventno poslovanje; mnoga podjetja so postala nesolventna in nelikvidna
SSKJ²
nèsolvéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
nesposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna nesposobnost: tudi banke lahko zaidejo v nesolventnost; nesolventnost podjetja; nelikvidnost in nesolventnost
SSKJ²
nèsoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni someren: nesomeren obraz; nesomerno telo / nesomerni deli, liki
SSKJ²
nèsomérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov
SSKJ²
nèsorazméren -rna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni sorazmeren: posamezni deli so nesorazmerni; izdatki so nesorazmerni z dohodki; njegovo telo je bilo nesorazmerno
    nèsorazmérno prisl.:
    nesorazmerno rasti; za tako majhno ladjo so jadra nesorazmerno velika
SSKJ²
nèsorazmérje -a s (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki
SSKJ²
nèsorazmérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki
SSKJ²
nèsoróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo
SSKJ²
nèsovrážen -žna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nespámet -i ž (á)
lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet
SSKJ²
nespámeten -tna -o prid. (á)
ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten
// ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok
    nespámetno prisl.:
    nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati
SSKJ²
nespámetnež -a m (á)
ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža
SSKJ²
nespámetnica -e ž (á)
ekspr. nespametna ženska: ta nespametnica že ne bo tega razumela
SSKJ²
nespámetnik -a m (á)
knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik
SSKJ²
nespámetnost -i ž (á)
lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti
SSKJ²
nèspánec -nca m (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od spanca: bil je izčrpan od razburjenja in nespanca
SSKJ²
nèspánje -a s (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od spanja: vso noč se je premetaval v nespanju; njegova živčnost je v zvezi z nespanjem / od nespanja so jo pekle oči
SSKJ²
nèspecífičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva
 
med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva
SSKJ²
nèspèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči
SSKJ²
nespéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge
SSKJ²
nespéčnost -i ž (ẹ́)
stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan
SSKJ²
nespéšen -šna -o prid. (ẹ̄)
zastar. počasen, zamuden1nespešno delo, potovanje
SSKJ²
nèspletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni spleten: nespleteni lasje
SSKJ²
nèspočít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni spočit: na pot je šel nespočit / nespočite noge
SSKJ²
nèspodbúden -dna -o prid.(ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne
    nèspodbúdno prisl.:
    ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz
SSKJ²
nèspodóba -e ž (ȅ-ọ̑)
star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana
// nespodobno dejanje: počenjati nespodobe
SSKJ²
nèspodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek
    nèspodóbno prisl.:
    nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega
SSKJ²
nèspodóbnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža
SSKJ²
nèspodóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèspojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
publ. nezdružljiv: to so nespojljive lastnosti / tako ravnanje je nespojljivo z moralo / nespojljiva nasprotja zelo velika
SSKJ²
nèspokójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nemiren: nespokojni časi
SSKJ²
nèspokóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec
SSKJ²
nèspokorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
v krščanskem okolju ki ni spokorjen: nespokorjen grešnik
SSKJ²
nèspôlen -lna -o prid. (ȅ-ȏ)
ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen
♦ 
biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve
SSKJ²
nespolnjen ipd. gl. neizpolnjen ipd.
SSKJ²
nèsporazúm -a m (ȅ-ȗ)
1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama
2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda
3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume
SSKJ²
nèsporazúmek -mka m (ȅ-ȗ)
ekspr. manjšalnica od nesporazum: nesporazumek se je hitro poravnal; obžalovanja vredni nesporazumki
SSKJ²
nèsporazúmljenje -a s (ȅ-ȗ)
knjiž. nesporazum: preprečiti nesporazumljenje; ni vzroka za jezo, saj gre le za nesporazumljenje / kar naprej poravnava nesporazumljenja med sinovi / nesporazumljenje med njimi še kar traja nesoglasje
SSKJ²
nèspóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva
 
pravn. nesporni postopek nepravdni postopek
2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo
    nèspórno prisl.:
    nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti
SSKJ²
nèspórnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nespornega: nespornost lastnine
SSKJ²
nèsposóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka sposobnosti: nesposoben delavec; življenjsko nesposoben človek; pri taki vzgoji postane otrok nesposoben samostojno delati in misliti / plačilno nesposoben ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti
// ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije: bolnik je nesposoben za gibanje / biti nesposoben za delo; stalno nesposoben za vojaško službo
SSKJ²
nèsposóbnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nesposoben človek: priglasili so se skoraj sami nesposobneži
SSKJ²
nèsposóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost nesposobnega človeka: načrta niso uresničili zaradi nesposobnosti sodelavcev; življenjska nesposobnost / stalna vojaška nesposobnost; trajna nesposobnost za delo / plačilna (ne)sposobnost (ne)sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti
SSKJ²
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
    nèspoštljívo prisl.:
    zelo nespoštljivo je govoril o njem
SSKJ²
nèspoštljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti
SSKJ²
nèspoštovánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje
SSKJ²
nèspotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko
SSKJ²
nèspovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan
SSKJ²
nèspoznán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni spoznan: biti, ostati nespoznan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèspoznánje -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od spoznanja: medsebojno nespoznanje / spoznanje in nespoznanje resnice
 
ekspr. spremenil se je do nespoznanja zelo
SSKJ²
nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi
SSKJ²
nèspoznátnost -i ž (ȅ-á)
knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed
SSKJ²
nèspoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna
// nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode
SSKJ²
nèspoznávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost
 
ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo
SSKJ²
nesprašan gl. neizprašan
SSKJ²
nèsprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni spravljen, ni pobotan: umrl je nespravljen s sinom
SSKJ²
nèspravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv
2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja
    nèspravljívo prisl.:
    nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen
SSKJ²
nèspravljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov
SSKJ²
nèsprejèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejetje: nesprejem nujnih aktov bi za delovanje države pomenil težko popravljive posledice; nesprejem proračuna, ustave, zakona
SSKJ²
nèsprejemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva
2. knjiž. odporen1, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv
SSKJ²
nèsprejemljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost
SSKJ²
nèsprejétje -a s (ȅ-ẹ̑)
dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme: nesprejetje amandmaja; nesprejetje proračuna; nesprejetje tega zakona bi povzročilo vladno krizo
SSKJ²
nèspremenjèn tudi nèizpremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni spremenjen: delo je znova izšlo v nespremenjeni izdaji; cene mesečnih vozovnic za dijake so ostale nespremenjene
SSKJ²
nèspremenjênost tudi nèizpremenjênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, stanje nespremenjenega: nespremenjenost položaja
SSKJ²
nèspremenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da spremeniti: nespremenljiv rok, sklep; nespremenljiva usoda
// ki se ne spreminja, ne spremeni: nespremenljiva hitrost / nespremenljiv nauk; nespremenljivo načelo
SSKJ²
nèspremenljívka -e ž (ȅ-ȋ)
knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti
SSKJ²
nèspremenljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel
SSKJ²
nèspréten -tna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka
    nèsprétno prisl.:
    nespretno lagati, pisati
SSKJ²
nèsprétnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsprétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana
SSKJ²
nespriden gl. neizpriden
SSKJ²
nesprijen gl. neizprijen
SSKJ²
nèsprijét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni sprijet: nesprijeti delci
SSKJ²
nèsproščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje
SSKJ²
nèsproščênost -i ž (ȅ-é)
lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti
SSKJ²
nesrámen -mna -o prid., nesrámnejši (á ā)
1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni
2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje
 
pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori
// brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo
    nesrámno prisl.:
    nesramno govoriti, lagati; postati nesramno domač; nesramno visoka cena; sam.: reči kaj nesramnega
SSKJ²
nèsramežljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka sramežljivosti: nesramežljivo dekle
    nèsramežljívo prisl.:
    nesramežljivo je hodila skozi njegovo sobo
SSKJ²
nèsramežljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost nesramežljivega človeka: čudil se je njeni nesramežljivosti / s popolno nesramežljivostjo je pripovedoval dovtipe
SSKJ²
nesrámnež -a m (ȃ)
ekspr. nesramen človek: je velik nesramnež / kot psovka nesramnež nesramni
SSKJ²
nesrámnica -e ž (ȃ)
1. ekspr. nesramna ženska: je nesramnica in lažnivka / zmerjali so jo z nesramnico
2. star. vlačuga, prostitutka: hodi k nesramnicam
SSKJ²
nesrámnik -a m (ȃ)
knjiž. nesramen človek: še slutila nisem, da je tak nesramnik
SSKJ²
nesrámnost -i ž (á)
lastnost nesramnega človeka: njegova nesramnost presega vse meje / nesramnost govorjenja / pooseb. ta nesramnost je spet tukaj
// ekspr. nesramno govorjenje ali ravnanje: ne bo mu odpustil te nesramnosti
SSKJ²
nesréča -e ž (ẹ́)
1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče
2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev
// dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče
3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči
4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil
5. v prislovni rabi izraža
a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči
b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega
● 
ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim
SSKJ²
nesréčen -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno
// nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba
2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo
● 
ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega
    nesréčno prisl.:
    nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga
SSKJ²
nesrečenôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečenosen človek
SSKJ²
nesréčnež -a m (ẹ̑)
ekspr. nesrečen človek: nesrečnež, ki mu je pogorela domačija / ta nesrečnež vse pokvari
SSKJ²
nesréčnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. nesrečna ženska: imeli so jo za veliko nesrečnico / kot nagovor ti nesrečnica nesrečna, kaj si storila
SSKJ²
nesréčnik -a m (ẹ̑)
knjiž. nesrečen človek: bil je nesrečnik že od rojstva / skupina nesrečnikov je zapuščala pogorelo vas
SSKJ²
nesréčnost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje nesrečnega človeka: njegova nesrečnost se je razodevala v pesmih / občutek velike nesrečnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nesrečonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečonosen človek / nesrečonosna vojna
SSKJ²
nèstabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni stabilen: nestabilen čoln; podstavek je nekoliko nestabilen / nestabilen teren / publ.: nestabilen gospodarski položaj; nestabilne cene spremenljive
 
fiz., kem. nestabilno atomsko jedro jedro, ki radioaktivno razpade
SSKJ²
nèstabílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nestabilnega: ta tip avtomobila je znan po svoji nestabilnosti / publ. gospodarska, politična nestabilnost
SSKJ²
nèstálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen
2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen
    nèstálno prisl.:
    nestalno zaposlen delavec
     
    zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice
SSKJ²
nèstálnež -a m (ȅ-ȃ)
ekspr. nestalen, neuravnovešen človek: nestalneži in brezdomci
SSKJ²
nèstálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nestalnega: nestalnost zaposlitve / nestalnost vremena / nestalnost njegovega razpoloženja je ustvarjala nekakšno napetost
SSKJ²
nèstándarden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni standarden: nestandardno pohištvo
SSKJ²
nèstandardizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme
 
šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran
SSKJ²
nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni stanovanjski: nestanovanjski objekt; nestanovanjska gradnja; nestanovanjska stavba / nestanovanjsko posojilo
SSKJ²
nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen
// star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
SSKJ²
nèstanovítnež -a m (ȅ-ȋ)
ekspr. nestanoviten človek: morda bo pa le pridobil kakega nestanovitneža
SSKJ²
nèstanovítnost -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost
SSKJ²
nestáti -stánem dov. (á ȃ)
zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa
// izginiti: nestala sta brez sledu
SSKJ²
nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš
// dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu
b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom
a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave
b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel
5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala
6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke
7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli
8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke
9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● 
ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost
    nêsti se s prislovnim določilom
    1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas
    2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava
    // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust
    nesóč -a -e:
    zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva
    nesèn tudi nešèn -êna -o:
    odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
SSKJ²
nèstíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki za delovanje ne potrebuje neposrednega stika s čim: nestični laser; nestično odklepanje avtomobilov
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; raba stičnega in nestičnega vezaja
SSKJ²
nèstimulatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni stimulativen: nestimulativno nagrajevanje / nestimulativen ukrep
SSKJ²
nèstisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da stisniti: nestisljiva snov
 
fiz. nestisljiva tekočina tekočina, ki pri stiskanju ne spremeni prostornine
SSKJ²
nèstisljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nestisljivega: nestisljivost snovi
 
fiz. nestisljivost tekočin
SSKJ²
nèstólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni stolen: nestolna cerkev
SSKJ²
néstor -ja m (ẹ̄)
knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: nestor slovenskih pripovednikov, skladateljev, zgodovinarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nestorianízem -zma m (ī)
rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma
SSKJ²
nestorijánec -nca m (ȃ)
rel. pristaš nestorianizma: nastopati proti nestorijancem
SSKJ²
nestorijánstvo -a s (ȃ)
rel. nestorianizem: širjenje nestorijanstva
SSKJ²
nèstorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega
SSKJ²
nèstránkar -ja m (ȅ-ȃ)
kdor ni pripadnik politične stranke: zborovanja so se udeležili strankarji in tudi nestrankarji
SSKJ²
nèstránkarski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na nestrankarje: nestrankarska organizacija / nestrankarski list / nestrankarski politični sistem
SSKJ²
nèstrásten -tna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki ni strasten: nestrasten človek / nestrasten poljub / zgodbo je pripovedoval s tihim, nestrastnim glasom
    nèstrástno prisl.:
    nestrastno govoriti
SSKJ²
nèstrínjanje -a s (ȅ-í)
kar je nasprotno, drugačno od strinjanja: izraziti nestrinjanje s čim
SSKJ²
nèstŕjen -a -o tudi nèstrjèn -êna -o prid. (ȅ-ŕ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni strjen: nestrjena snov
SSKJ²
nèstŕnjen -a -o prid.(ȅ-ŕ)
ki ni strnjen: nestrnjene gozdne površine; nestrnjena vrsta
    nèstŕnjeno prisl.:
    nestrnjeno brati
SSKJ²
nèstrohljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ne strohni: nestrohljiva stvar
SSKJ²
nèstrohnèl in nèstrohnél -éla -o [nestrohneu̯prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni strohnel: nestrohnele trske / nestrohnelo truplo
SSKJ²
nèstrohnjèn stil. nèiztrohnjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
nestrohnel: nestrohnjeno dračje / nestrohnjeno truplo / Prešernova pesem Neiztrohnjeno srce
SSKJ²
nèstrojèn -êna -o tudi nèstrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́)
usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža
SSKJ²
nèstrokôven -vna -o prid.(ȅ-ō)
ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci
    nèstrokôvno prisl.:
    nestrokovno narediti
SSKJ²
nèstrokovnják -a m (ȅ-á)
kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake
// kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
SSKJ²
nèstrokovnjáški -a -o prid. (ȅ-á)
nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo
SSKJ²
nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ)
slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
SSKJ²
nèstrokôvnost -i ž (ȅ-ō)
lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju
SSKJ²
nèstŕpen1 -pna -o prid.(ȅ-r̄)
ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje
    nèstŕpno prisl.:
    nestrpno presojati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nestŕpen2 -pna -o prid., nestŕpnejši ()
ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje
    nestŕpno prisl.:
    nestrpno čakati, ozirati se
SSKJ²
nèstrpljív1 -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nestrpen1, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi
SSKJ²
nestrpljív2 -a -o prid. (ī í)
star. nestrpen2, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla
    nestrpljívo prisl.:
    nestrpljivo je pogledoval na uro
SSKJ²
nèstrpljívost1 -i ž (ȅ-í)
star. nestrpnost1, nerazumevanje: narodnostna, verska nestrpljivost
SSKJ²
nestrpljívost2 -i ž (í)
star. nestrpnost2, neučakanost: komaj je premagoval svojo nestrpljivost / z nestrpljivostjo je hodila od okna do vrat
SSKJ²
nèstŕpnež1 -a m (ȅ-ȓ)
ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek: politični nestrpneži
SSKJ²
nestŕpnež2 -a m (ȓ)
ekspr. nestrpen, neučakan človek: nestrpneža so s težavo pomirili / nestrpnež je komaj čakal, da pride na vrsto
SSKJ²
nèstŕpnost1 -i ž (ȅ-r̄)
pomanjkanje strpnosti, razumevanja: težko je bilo sodelovati z njimi zaradi njihove nestrpnosti / narodnostna, rasna, verska nestrpnost
SSKJ²
nestŕpnost2 -i ž ()
lastnost, značilnost nestrpnega, neučakanega človeka: ko jo je pričakoval na postaji, je le težko premagoval svojo nestrpnost / srce mu je močno udarjalo od nestrpnosti
SSKJ²
nèstrukturíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki strukturno ni natančneje opredeljen: nestrukturirani podatki; nestrukturirana informacija; nestrukturirane odločitve imajo lahko nepredvidljive posledice
SSKJ²
nèstrupén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače
SSKJ²
nèstváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični
    nèstvárno prisl.:
    nestvarno govoriti
SSKJ²
nèstvárnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost
SSKJ²
nestvòr -ôra m (ȍ ó)
knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije
SSKJ²
nèsúkan -a -o prid. (ȅ-ú)
tekst. ki ni sukan: nesukana preja
SSKJ²
nèsumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni sumljiv: nesumljiv človek / nesumljivo ime / nesumljiva izjava
SSKJ²
nesvést -i ž (ẹ̑)
zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti
SSKJ²
nèsvésten1 -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se
SSKJ²
nesvésten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka
SSKJ²
nèsvét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèsvetèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti:
SSKJ²
nèsvobôda -e ž (ȅ-ó)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine
SSKJ²
nèsvobôden -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo
SSKJ²
nèsvobôdnik -a m (ȅ-ȏ)
zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika
SSKJ²
nèsvobôdnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti
SSKJ²
nèsvój -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó)
star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen2od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen
SSKJ²
nesvójnik -a m (ọ̑)
knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov
SSKJ²
nesvójnost -i ž (ọ̄)
knjiž. nevoljništvo: zakon iz leta 1782 je odpravil nesvojnost
SSKJ²
nèsvójski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje
SSKJ²
nèšablónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev
SSKJ²
nèšírjenje -a s (ȅ-ī)
kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja
SSKJ²
nešké in neškè in nèške nèšk [nəškež mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala
SSKJ²
nèškodljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je
SSKJ²
nèškodljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili
SSKJ²
nèšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam
SSKJ²
nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
SSKJ²
néšplja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje
 
vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
SSKJ²
nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
SSKJ²
neštét -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika
    neštéto prisl.:
    imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari
SSKJ²
neštétič prisl. (ẹ̑ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: pred očmi si je že neštetič vrtel usodne prizore tekme in ni mogel prikriti razočaranja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
neštétokrat prisl. (ẹ̑)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali
SSKJ²
neštétost -i ž (ẹ̑)
ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma
SSKJ²
neštevílen -lna -o prid. (ȋ)
ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde
SSKJ²
neštevílnokrat prisl. (ȋ)
knjiž. neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat
SSKJ²
neštevílo -a s (í)
knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken
SSKJ²
nèštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje
SSKJ²
nét1 -a m (ẹ̑pog.
svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet: net omogoča dostop do najnovejših informacij z vsega sveta kar izza domače mize
SSKJ²
nét2 -a m (ẹ̑)
pog. kovica, zakovica: spojiti z neti
SSKJ²
nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā)
ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje
    nètáktno prisl.:
    netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega
SSKJ²
nètáktnost -i ž (ȅ-ā)
lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti
SSKJ²
nètalentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika
SSKJ²
nètaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne tali: netaljive snovi
 
teh. netaljiva elektroda
SSKJ²
nétárt -a m (ẹ̑-ȃpog.
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; spletna umetnost: ukvarjati se z netartom; svetovna razstava netarta
SSKJ²
nètéčen1 -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo
SSKJ²
netéčen2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem
SSKJ²
netéčnež -a m (ẹ̑)
star. vsiljivec, nadležnež: ne neha nas nadlegovati, ta netečnež
SSKJ²
netéčnik -a m (ẹ̑)
star. vsiljivec, nadležnež: premišljali so, kako bi se znebili tega netečnika
SSKJ²
nètéčnost1 -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka
SSKJ²
netéčnost2 -i ž (ẹ́)
star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost
SSKJ²
nètehtljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da tehtati: netehtljive količine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèték1 -a m (ȅ-ẹ̑)
manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom
SSKJ²
neték2 -a m (ẹ̑)
1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku
2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki
// vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval
SSKJ²
nètelésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota
SSKJ²
nètemeljít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela
SSKJ²
nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost
SSKJ²
nétenje -a s (ẹ́)
glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora
SSKJ²
nètêsen -sna -o prid. (ȅ-é)
teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi
SSKJ²
nètêsnost -i ž (ȅ-é)
teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov
SSKJ²
nètežáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna
SSKJ²
netílec -lca [netilca in netiu̯cam (ȋ)
knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne
SSKJ²
netílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica
SSKJ²
netílka -e [netilka in netiu̯kaž (ȋ)
1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov
2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija
SSKJ²
netílo -a s (í)
1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo
2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo
3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost
SSKJ²
nètípičen -čna -o prid. (ȅ-í)
ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična
SSKJ²
nétiti -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare
// knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči
2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji
    netèč -éča -e:
    neteče besede
SSKJ²
netívo -a s (í)
1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo
2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva
SSKJ²
nètlakován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče
SSKJ²
netljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja
SSKJ²
néto prisl. (ẹ̑)
po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; v prid. rabi: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža
♦ 
ekon. neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
SSKJ²
nètóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni točen, ni natančen: vedno zamuja, zelo netočen je / ima netočno uro / netočni podatki / publ. netočne trditve neresnične
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nètóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti
// publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti
SSKJ²
nètoleránten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti
SSKJ²
nètolerántnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost netolerantnega človeka: v njem ni bilo netolerantnosti / netolerantnost stališč
SSKJ²
nètôpen -pna -o prid. (ȅ-ó)
ki ni topen: netopne snovi; maščobe so netopne; v vodi netopen
SSKJ²
netopír -ja m (ī)
miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline
 
zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus
SSKJ²
netopírski -a -o prid. (ī)
tak kot pri netopirju: demon z netopirskimi krili
SSKJ²
nètopljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni topljiv: netopljive snovi
 
kem. v vodi netopljivo barvilo
SSKJ²
nètopljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost netopljivega: netopljivost snovi
SSKJ²
nètôpnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost netopnega: netopnost rudnin
SSKJ²
nétoregístrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža
SSKJ²
nétotónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km:
SSKJ²
nètováriški -a -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni tovariški: fant je precej netovariški / netovariški odnosi / netovariško dejanje, vedenje
    nètováriško prisl.:
    zelo netovariško je ravnal
SSKJ²
nètovárištvo -a s (ȅ-ȃ)
kar je nasprotno, drugačno od tovarištva: spoznal je netovarištvo svoje okolice / očitali so mu netovarištvo
SSKJ²
nètradicionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno
SSKJ²
nètransparênten in nètransparénten -tna -o prid. (ȅ-ē; ȅ-ẹ̄)
ki ni razviden, jasen: netransparentne javne finance; netransparentna poraba denarja; posel, sistem je netransparenten
SSKJ²
nètransparêntnost in nètransparéntnost -i ž (ȅ-ē; ȅ-ẹ̄)
nerazvidnost, nejasnost: v notranji bančni preiskavi so ugotovili netransparentnost transakcij; netransparentnost poslovanja; netransparentnost razdelitve sredstev
SSKJ²
nètŕden -dna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄)
nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv
SSKJ²
nètŕdnost -i ž (ȅ-ŕ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost netrdnega: netrdnost njegovih sklepov / to je znamenje njegove notranje netrdnosti
SSKJ²
nètreníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni treniran: za netreniranega atleta je vaja precej naporna; težko smo se vzpenjali, ker smo bili netrenirani
SSKJ²
netrésk -a m (ẹ̑)
bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nètrézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
evfem. pijan: netrezni fantje so se majali po cesti; večkrat je netrezen
 
knjiž. netrezno dejanje nepremišljeno, nerazsodno
SSKJ²
nètrpéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni trpežen: netrpežen les; netrpežno blago
SSKJ²
nètrzájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ)
voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu:
SSKJ²
nètŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄)
ki ni tržen: netržna cena, delnica, naložba; netržna dejavnost; netržno gospodarstvo / trgovanje z netržnimi papirji
SSKJ²
nètváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. nematerialen, negmoten: tvarni in netvarni svet; netvarne dobrine; netvarna škoda / tvarna in netvarna kultura duhovna kultura
SSKJ²
nètvóren -rna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nedejaven, neaktiven: netvorni udeleženci gibanja / to so bili trenutki netvornega junaštva
SSKJ²
nèubéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča
    nèubéžno prisl.:
    tako življenje je neubežno vodilo v propad
SSKJ²
nèubogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku
SSKJ²
nèubogljívec -vca m (ȅ-ȋ)
ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev
SSKJ²
nèubogljívka -e ž (ȅ-ȋ)
ekspr. neubogljiva ženska, zlasti deklica: razvajena neubogljivka; neubogljivke so se mu smejale
SSKJ²
nèubogljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost neubogljivega človeka, zlasti otroka: otrokova neubogljivost ga je skrbela / kaznovali so ga zaradi neubogljivosti
SSKJ²
nèubrán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran
    nèubráno prisl.:
    neubrano peti
SSKJ²
nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
 
publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
    nèubranljívo prisl.:
    neubranljivo napadati
SSKJ²
nèubránost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost
SSKJ²
neučákan -a -o prid. (ȃ)
navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi
    neučákano prisl.:
    neučakano poslušati; neučakano se prestopati
SSKJ²
neučákanec -nca m (ȃ)
ekspr. neučakan človek: neučakanci niso počakali vodnika, ampak so kar sami odšli na pot
SSKJ²
neučákanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost neučakanega človeka: tega je bila kriva njegova neučakanost / novica je njegovo neučakanost še povečala / ekspr. od neučakanosti je bil že ves iz sebe
SSKJ²
neučákaven -vna -o prid. (ā)
star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je
SSKJ²
neučákavnost -i ž (ā)
star. neučakanost: fantova neučakavnost / kar gorel je od neučakavnosti
SSKJ²
neučakljív -a -o prid. (ī í)
zastar. neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog
    neučakljívo prisl.:
    neučakljivo ji je stekel naproti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
neučakljívost -i ž (í)
zastar. neučakanost: od neučakljivosti so se mu začela tresti kolena
SSKJ²
nèučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen
SSKJ²
nèučinkovít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni učinkovit: neučinkovit protest, ukrep; pouk je bil zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov neučinkovit / publ. tokrat je bil napadalec zelo neučinkovit
    nèučinkovíto prisl.:
    naši so igrali neučinkovito
SSKJ²
nèučinkovítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neučinkovitega: prepozno so spoznali neučinkovitost svojih ukrepov
SSKJ²
nèudélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni udelan: neudelana pot / divji, neudelan svet / bele, neudelane roke
SSKJ²
nèudeléžba -e ž (ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od udeležbe: opravičiti svojo neudeležbo na sestanku / vzrokov za neudeležbo pri volitvah je bilo več
SSKJ²
nèudeležèn -êna -o in nèudeléžen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ̑)
ki ni udeležen: pri stvari je bil neudeležen; sam.: v pogovoru neudeleženi
SSKJ²
nèudóben -bna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni udoben: neudoben naslanjač, stol; ima zelo neudobno stanovanje / neudobna vožnja
    nèudóbno prisl.:
    na trdi klopi je sedel precej neudobno
SSKJ²
nèudóbje -a s (ȅ-ọ̑)
kar je nasprotno, drugačno od udobja: vse življenje je prenašal lakoto in neudobje
SSKJ²
nèudóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neudobnega: težko se je sprijaznil z neudobnostjo in skromnostjo teh prostorov
SSKJ²
nèudržán -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje
 
ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno
SSKJ²
nèudŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje
SSKJ²
nèudržljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržljiva moč / neudržljiv smeh / neudržljiva želja neubranljiva
SSKJ²
nèudušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudušljiv smeh
SSKJ²
nèuganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da uganiti: neuganljiva uganka / knjiž. neuganljivo morje skrivnostno
SSKJ²
nèugásel -sla -o [neugasəu̯prid. (ȅ-á)
ki ni ugasel, ni ugasnjen: neugasel ognjenik / požar so povzročili neugasli cigaretni ogorki; neugasla luč, sveča; pren., ekspr. neugasel ogenj v očeh; neugasla ljubezen
SSKJ²
nèugásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž. neugasljiv: neugasen ogenj; neugasna svetloba
 
ekspr. neugasna žeja zelo velika, huda
SSKJ²
nèugasljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen
 
ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda
SSKJ²
nèuglájen -a -o in nèuglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni uglajen, ni olikan: fant je še precej neuglajen / neuglajeno vedenje
    nèuglájeno in nèuglajêno prisl.:
    neuglajeno se vesti
SSKJ²
nèuglájenost in nèuglajênost -i ž (ȅ-ȃ; ȅ-é)
lastnost, značilnost neuglajenega človeka: ni se še znebil svoje neuglajenosti / neuglajenost njegovega nastopa jih je razočarala
Število zadetkov: 97669